To je Koper 02.03.2026- cakanje za vpis pri ginekologu. Kot v Venezueli! ⁦@vladaRS⁩ gremo lahko se nizje? ⁦@JJansaSDS⁩ ⁦@AnzeLog⁩ to se mora nehat!!! pic.twitter.com/7b3Qc0nqbW

— Dejan (@BernetichD) March 2, 2026

Na drugi strani države, v Vrhniki podobna slika. Matjaž Zorman je objavil fotografijo čakajočih s pripisom: “Ko na Vrhniki dobijo novega zdravnika in si ljudje želijo izbrati svojega (edinega) zdravnika. Kuba, Venezuela, prihajamo.”

Pismo, ki nam ga je poslala bralka sestavlja mozaik vladne nesposobnosti. V pismu so pacienti  obveščeni, da dosedanja osebna zdravnica v ZD Vrhunka tam ni več zaposlena, od 1. 3. 2026 ambulanto prevzema nova zdravnica, ki bo nove paciente sprejemala do zapolnitve kvote.

Pismo poziva, da se morajo pacienti za ohranitev izbrane ambulante čim prej osebno oglasiti in podpisati novo izjavo o izbiri osebnega zdravnika (2. in 3. 3. 2026 med 7.00–18.00 oziroma kasneje v rednem ordinacijskem času, dokler so še prosta mesta).

Se pravi pacienti so prepušeni samim sebi.

Kot nam piše obupana bralka je občanka Vrhnike. V prejšnjem mesecu je nkraj zapustila še ena družinska zdravnica. Njeni nekdanji pacienti so o tem prejeli zgornje obvestilo.

V ponedeljek, 2. 3. 2026, je bralka pred Zdravstveni dom Vrhnika prišla že pred šesto uro zjutraj (odpre se ob 7.00), vendar je bila tam že nepregledna množica ljudi.

“Od prebivalcev, ki živijo v bližini, sem izvedela, da je bilo dopoldne okoli zdravstvenega doma pravo razdejanje – ljudje niso imeli kje parkirati, prihajali pa so tudi iz drugih krajev, da bi si zagotovili osebnega zdravnika. Na žalost nisem prišla na vrsto, saj sem morala dopoldne oditi v službo. Poskusila sem ponovno ob 14.30, vend”ar je bilo na vratih obvestilo, da so kvote že zapolnjene.” je zapisala in nadaljevala:  “Ker nisem želela takoj obupati, sem vodstvu zdravstvenega doma poslala elektronsko sporočilo z vprašanjem, kam se lahko obrnem, da bi dobila osebnega zdravnika. Prejela sem odgovor, da je bila kvota zapolnjena že v treh urah.”

Ponudili so ji dve možnosti: da ji dve leti zagotavljajo nadomestnega zdravnika, ali pa naj se obrne na ambulanto za neopredeljene paciente.

“Zavedam se, da morda niste pravi naslov za reševanje tega vprašanja, vendar imate širši vpogled v sistem kot mi navadni državljani. Zato se obračam na vas z vprašanjem, katera od ponujenih možnosti je po vašem mnenju za posameznika primernejša.” zaključuje bralka.

Takšni prizori so stalnica Globove vlade

Spomnimo pa, da takšni prizori niso v Golobovi Sloveniji nič posebnega. Leta 2024 so se v pred zdravstvenim domom v Slovenski Bistrici so se vile dolge kolone ljudi – pretežno starejših – ki so čakali, da se vpišejo pri novi družinski zdravnici, potem ko je prejšnja družinska zdravnica koncesionarka odšla, že prej pa se je upokojila še ena družinska zdravnica. Brez osebnega zdravnika je tako ostalo več tisoč državljanov. Nova zdravnica je kapacitete zapolnila v le nekaj urah. Veliko ljudi je jeznih ostalo pred vrati, kjer so zahtevali odgovornost vodilnih.

Razmere so spominjale na pomanjkanje v času globokega socializma.

A nekateri so čakali zaman – po večurnem čakanju so (tudi stari in obnemogli) dobili sporočilo, da ne sprejemajo več novih vpisov za osebnega zdravnika in pediatra. Nekateri so pač izviseli. To je resničnost Golobove Slovenije.

*]:pointer-events-auto scroll-mt-[calc(var(–header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]” dir=”auto” tabindex=”-1″ data-turn-id=”request-WEB:ed981f07-703f-4fbd-9160-e78c0aac1931-2″ data-testid=”conversation-turn-4″ data-scroll-anchor=”true” data-turn=”assistant”>

Mladina se norčuje, Mužević jim je nalil čistega vina

Vse to medtem ko se piar-bilten levih strank Mladina iz čakajočih norčuje, rekoč, da so čakalne dobe v Sloveniji “imaginarne”. In temu sledi tudi vlada. Da, tako daleč gredo. V članku trdijo, da zavodi množično umetno prikazujejo daljše čakalne dobe, kot so v resnici, zato da bi paciente zavedli, ti pa bi raje poiskali pomoč pri zasebnikih – češ da gre za zaroto javnih institucij in zasebnikov, ki v njih delajo. Do zdaj takšnega agitpropovskega cinizma nismo bili vajeni niti s strani Mladine.

V zapisu jih je razbil zdravnik, dr. Igor Muževič, ki je zapisal: “Mladina skuša svojo paranoidno tezo o načrtnem ustvarjanju lažnih čakalnih dob dokazati s cherry pickingom posameznih (domnevnih) primerov, ne pa s celostno sliko, ki pokaže precej drugačno situacijo. Zakaj sem napisal ‘domnevnih’ primerov? Ker tistih nekaj primerov, ki jih med neštetimi primeri navedejo, ni mogoče enostavno preveriti in ker ima Mladina bogato zgodovino pisanja neresnic.”

Muževič je opozoril, da nenatančni podatki ne sporočajo tega, kar meni Mladina, temveč ravno nasprotno: nekateri izvajalci realizacijo storitev sporočajo za nazaj, zato je datum kreiranja naročila (datum, ki se šteje kot začetek uvrstitve v čakalno dobo) celo kasnejši od datuma realizacije storitve, kar v praksi pomeni statistično lažno negativno čakalno dobo.

“V praksi zato prideš veliko kasneje na vrsto, kot misliš, da boš prišel. Pogosta praksa je tudi, da dobiš okvirni termin, šele kasneje pa določijo točen termin, in sicer na poseben način – tako, da prejšnji okvirni termin prekličejo in kreirajo novega – kar NIJZ zabeleži kot datum kreiranja naročila, ki je v resnici veliko kasnejši od pravega datuma, ko si se naročil -> spet lažno statistično zniževanje čakalnih dob,” je povedal Muževič.

Kaj pravijo številke?

Število ljudi, ki čakajo na zdravstvene storitve, se je povečalo s približno 1,29 milijona leta 2022 na okoli 1,74 milijona leta 2026. To pomeni približno 35-odstotno rast v štirih letih. Še bolj zaskrbljujoč je podatek o ljudeh, ki čakajo nedopustno dolgo: število teh se je od leta 2022 do 2026 drastično povečalo. Po stari metodologiji je naraslo za približno 69 % (s 137.000 na okoli 290.000), po novi metodologiji pa še bolj – za 112 %.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo daljnosežno povečanje števila tistih, ki čakajo dlje od dopustnega roka, pri čemer se je to število tudi v začetku leta 2026 še povečevalo v določenih kategorijah – na primer pri nujnih primerih za 27 % v treh tednih.

Tudi analiza NIJZ, ki je po naravi provladni organ, kaže naslednje: na dan 20. 2. 2026 je le 56 % vseh čakajočih, ki so bili vpisani na čakalni seznam, imelo določen točen datum termina. Na isti dan je 32 % vseh čakajočih imelo datum termina, ki je bil poznejši od datuma prvega prostega termina, ki jim ga je ob naročanju ponudil izvajalec zdravstvene dejavnosti.

Ob tem je treba poudariti, da nekateri sploh ne morejo vstopiti v čakalno vrsto, saj več kot 150.000 ljudi nima izbranega družinskega zdravnika – prav zaradi tega pa vidimo vrste obupanih bolnikov pred zdravstvenimi domovi.

I. K.

The post Ni Venezuela: Čakalne vrste so nova stalnica Golobove Slovenije first appeared on Nova24TV.

Nova smer je preverila trditev predsednika vlade Robert Golob, ki jo je izrekel na televizijskem soočenju na Planet TV: “Več vpisnih mest – vsako leto 100 vpisnih mest več na medicino.” Izjava je zvenela ambiciozno in optimistično, zato so jo preverili, ali jo potrjujejo javno dostopni podatki.

Pregled številk na Univerza v Ljubljani je pokazala, da je Medicinska fakulteta v študijskem letu 2022/23 sprejela 205 študentov. Enako število je ostalo tudi v naslednjem obdobju, medtem ko se za prihodnje leto napoveduje povečanje za 35 mest. Čeprav je vsako povečanje dobrodošlo, to ne potrjuje teze o stotih dodatnih mestih na leto.

Podobno sliko dajejo podatki za Univerza v Mariboru. Pri programu medicine ni zaznati povečanja v obsegu, ki bi ustrezalo napovedanemu trendu. Pri dentalni medicini so spremembe zmerne, od začetka mandata vlade je v Ljubljani pet vpisnih mest več, v Mariboru štiri. Gre sicer za postopne prilagoditve, ne pa za sistemsko širitev v obsegu, ki ga nakazuje izjava Roberta Goloba.

Živa Vilfan je ob tem izjavila: “To je pa ful dobro, le da žal ni res. Se pravi, Robert Golob trdi, da je 100 vpisnih mest več vsako leto, odkar je on na vladi – se pravi, da je 400 vpisnih mest več na medicino kot takrat, ko je prišel na vlado. Robert Golob več kot očitno nima pojma, kaj govori, ker ga itak ne zanima, kaj govori. Tej vladi se pa itak zdijo take okrogle številke ful lepe, ker se sliši lepo – 100 vpisnih mest več. Ampak nič od tega ni res.” 

Na četrtkovem soočenju je Golob izjavil, da je na medicini pod njegovo vlado vsako leto 100 več vpisnih mest. Kakšno zavajanje! Poglejte si, kakšna je resnica. pic.twitter.com/lStQoMHqRb

— Nova smer (@Nova_Smer) February 22, 2026

Očitno je Golobovo pravljično število 100, ki ga rad uporablja. Spomnimo, da ga je uporabil tudi v kontekstu popoplavne obnove, da bodo zgradili 100 montažnih hišah na mesec. Skoraj leto dni pozneje je bila postavljena le ena hiša, pri čemer so ključno vlogo odigrali donatorji. Tudi tukaj se je spet izkazalo, da so bile obljube velike, izvedba pa skromna.

A. G.

The post Trditev o 100 novih študentih medicine na leto drži toliko kot 100 hiš na mesec first appeared on Nova24TV.

O delu in vmesnemu poročilu Preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok, kakšen vpliv na prizadete družine bo imelo nesprejetje poročila v DZ, ali nas zaradi tega čaka opomin Evropskega sodišča za človekove pravice ter o tem, kako so se soočili s podobno problematiko v tujini, smo se pogovarjali z Alenko Jeraj, ki je omenjeno preiskovalno komisijo vodila.

Gospa Jeraj, kot predsednica Preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok ste se soočili z globoko bolečino mater, ki že desetletja nosijo v srcu vprašanje o svojih otrocih. Kaj vas je najbolj ganilo? Vam je kateri od primerov ostal še posebej v spominu?
Večina primerov me je res zelo pretresla in po vsakem zaslišanju sem bila izčrpana, kot tudi člani komisije. Slišali smo res pretresljive zgodbe takrat mladih mamic, ki so se ob novici, da je njihov otrok umrl, soočile še s popolno odsotnostjo empatije in niso bile deležne nobene tolažbe in sočutja. Brez otroka, za marsikatero je bil to prvi otrok, in brez dokumentov so bile odpuščene iz bolnišnice, polne žalosti. Kasneje, ko so minevali dnevi od nesrečnega dogodka, pa so se v njih porajali dvomi, saj so se šele takrat zavedele, koliko vprašanj je ostalo brez odgovorov. V nekdanji državi sicer ni bilo možno raziskovati tako, kot lahko raziskujemo danes, zato so bolečino in dvome potlačile, a se nikoli niso čisto sprijaznile s tem, saj se je pogosto zgodilo kaj, kar je znova zbudilo dvom in vprašanje: »Kje je moj otrok? Kaj se je v resnici zgodilo z njim? Je res umrl? Če da, kje je njegov grob? Če ne, kje je? Kje in kako živi?« Neverjetni so primeri, ko je denimo mama dobila vabilo, naj pripelje otroka, ki naj bi umrl, na cepljenje, ali pa povabilo za vpis v osnovno šolo. Ena mama je dobila vabilo za vpis svojih sinov v vojsko, druga pa za mrtvega otroka potrdilo o državljanstvu. Ne morem si misliti, kako težko je mami, ki že desetletja ne ve, kaj se je res zgodilo z njenim otrokom.

V mnogih primerih matere niso dobile nobenih informacij o otroku po porodu ali o kraju pokopa. Kako je to sploh mogoče?
To se tudi mi sprašujemo, zato smo predlagali ustanovitev preiskovalne komisije in sedaj to raziskujemo. Ugotavljamo, da je dejanski problem to, da za te otroke, ki naj bi umrli, ni grobov. Takrat je veljalo in še danes je tako, da je umrlega človeka treba pokopati, tudi če je dojenček. Ko so mame o tem spraševale, so jih odpravili z odgovorom, da so bila trupla novorojenčkov kot patološki odpadek poslana na pokopališče v sanitetnih vrečah, nato pa so jih (v Mariboru) pokopali oz. dali v skupno jamo, niti ne v skupni grob, pač pa v jamo, skupaj z drugimi patološkimi odpadki (odmrlimi deli, odrezanimi udi …). To ne more biti odgovor, saj imamo iz tistih let individualne pokope otrok in dojenčkov, kjer je vse dokumentirano in je jasno, kako je postopek potekal, znano je, kdo je pogreb naročil, grobno mesto, datum in ura pogreba … Ob obisku pokopališča Žale in pregledu dokumentacije smo ugotovili, da so solidno vodili evidence, in če bi ti otroci res umrli, bi moral tam biti tudi grob. Res so včasih izvajali pogrebe, ki so zavedeni pod nazivom »ubožni otroci«, a tudi tam najdemo poimenski seznam pokopanih otrok. Kasneje se je uredil Park zvončkov, mislim da leta 2001, kjer se pokoplje oz. raztrosi pepel umrlih dojenčkov.

Komisija je v vmesnem poročilu izpostavila številne neskladnosti v evidencah, matičnih knjigah in zdravstvenih zapisih. Kako bi na kratko povzeli glavne sistemske pomanjkljivosti, ki ste jih ugotovili?
Res je ogromno napak v dokumentaciji, od ročnih popravkov do kršenih rokov vpisov v Matično knjigo rojstev in Matično knjigo umrlih ter manjkajočih vpisov določenih porodov, ponekod je popolna zmešnjava pri številčenju porodov. Najhujše pa je umanjkanje napotitev otrok, ki naj bi umrli, na patologijo, kjer bi morala biti opravljena obdukcija; manjkajoči obdukcijski zapisniki lahko kažejo na to, da obdukcija ni bila opravljena, čeprav bi po zakonu morala biti, če je otrok res umrl. Še manj pa je jasnih podatkov – če je že bila obdukcija opravljena, kaj se je potem zgodilo s trupelcem, saj pogosto ni prišlo do pokopališča oz. to vsaj ni zavedeno v dokumentaciji in grobov teh otrok ni. Ponekod manjkajo tudi parafinski vzorci, ki se pripravijo ob obdukciji, ko se odvzame del tkiva in se zalije s parafinom. Te vzorce bi morali hraniti najmanj 30 let. Iz UKC Maribor smo dobili odgovor, da jih nimajo, ker so jih odnesle fekalije.

Eden od pomembnih korakov je bila lanska ekshumacija groba. Kakšen pomen ima ta postopek za preiskavo in za družine, ki čakajo na rezultate DNK?
Na seji preiskovalne komisije je pričala sestra pokojne deklice. Tudi tu je veliko netočnosti in napak v dokumentaciji, ki smo jo pridobili. Otrok, deklica, rojena 2. 8. 1981 v porodnišnici Ptuj, je bila zaradi nedonošenosti premeščena na Vinarsko 6 v Maribor, kjer naj bi umrla 16. 8. 1981, pogreb je bil dva dni kasneje, 18. 8. 1981, pred tem naj bi bila isti dan opravljena tudi obdukcija, a parafinskih vzorcev ni, ker naj bi jih odnesle fekalije, ko je prišlo do izliva. V župnišču je deklica zavedena kot mrtvorojena, čeprav je bila ob rojstvu živa, z visokim Apgarjem (8 in 9), oče jo je večkrat videl in je povedal, da je bila videti zdrava. 16. avgusta pa so prejeli telegram o otrokovi smrti. Ob poskusu ogleda trupla so očetu dejali, naj tega ne stori, saj je še mlad, in da bo bolnišnica poskrbela za vse drugo. Po dolgem vztrajanju mu je bila predana zaprta krsta, trupelca ni nikoli videl, pogreb pa je bil izveden 18. 8. 1981. Istega dne naj bi bila opravljena tudi obdukcija, a se zapisnika ne da prebrati, saj je kopija, ki jo je prejela komisija, zelo slaba. Starši so bili sicer prisotni pri pogrebu, a mrtvega otroka niso nikoli videli, krsta je bila zaprta in zato je vsa leta od pokopa obstajal dvom, ali je otrok res v grobu. Komisija se je zato odločila, ker bi tako lahko zaključili ta primer, da predlog posreduje preiskovalnemu sodniku. Ta je sledil predlogu in odredil izkop, saj je očitno sumil, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje. Na izkopu smo bili prisotni člani komisije, kriminalistična policija, državni tožilec ter predstavnik Inštituta za sodno medicino, ki je tudi prevzel kosti otroka, ki so bili najdeni v grobu. Sedaj poteka preverjanje, ali se iz kosti lahko pridobi vzorce za analizo DNK. Če bo to možno, se bo DNK primerjal z maminim.

Deklica je imela zapestnico, na kateri so bili podatki, kot je pravilno. Zmotilo je le to, da je bila zaprta s kovinsko zaponko, kar pa ni bil običaj. Zapestnice za mamo in otroka so bile plastične, brez kovinskih delov. Izkop groba je bil izveden v občini Podlehnik, na pokopališču Gorca. Še en podoben sklep o ekshumaciji groba je sprejela komisija z namenom, da se potrdi ali ovrže sume o odtujitvi otrok. Veliko teže je pri drugih primerih, saj v večini primerov ni parafinskih vzorcev in grobov domnevno umrlih otrok in takih analiz ne moremo narediti.

Nekateri so delo komisije označili za “dvigovanje prahu”. Kako odgovarjate na take pripombe?
Tožilstvo in policija sta po mnenju prizadetih mamic, pa tudi po našem mnenju, primere reševala počasi, z izgovorom, da gre za stare primere, medtem ko imajo veliko aktualnih zadev v reševanju. Zato je bila ustanovljena komisija, da se pospeši delo in da tudi mi pomagamo pri tem, da stvari stečejo. Treba je bilo malo dvigniti prah s primerov, ki so obležali v predalu. Ne želim nikogar obtoževati, ker vem, da imajo vsi veliko dela, a ocenjujem, da je bil pristop manj angažiran, kot bi lahko bil. Republika Slovenija, kot naslednica nekdanje republike v bivši državi, je dolžna staršem dati odgovore, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki ali z njihovimi trupli. Takrat je veljal in tudi danes velja zakon, ki določa, da mora biti vsak umrli pokopan. V zvezi s podobnimi primeri v Srbiji in na Hrvaškem je že odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zapisalo, da so bile v primeru, ko mama ni dobila podatkov, kaj se je zgodilo z njenim otrokom, kršene človekove pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Sodišče je prav tako prisodilo, da mora Hrvaška eno leto po pravnomočnosti sodbe sprejeti vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev mehanizma, katerega cilj bo zagotavljanje individualne pravne zaščite vsem staršem v podobnih situacijah. Sodba je zelo pomembna tudi za slovenske mamice, ki iščejo resnico. In naše delo je korak do tega, da pridemo do resnice. Treba pa je reševati vsak primer posebej in pri vsakem priti do zaključka, kaj se je zgodilo.

DZ vmesnega poročila ni sprejel. Kako to ocenjujete in kakšen vpliv ima lahko ta odločitev na prizadete družine?
To, kar se je zgodilo na glasovanju, je prava sramota za državni zbor in se bo zapisalo v zgodovino. Levica se je pri glasovanju vzdržala, poslanci SD pa so poročilo podprli. Proti so glasovali samo poslanci Gibanja Svoboda. Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič nas je celo obsodila, da smo oskrunili grob, kar je absurd, saj je izkop groba odredil preiskovalni sodnik. Tudi mame in sorodniki so bili prizadeti, kar se vidi iz pisma, ki so ga napisali predsednici DZ in poslancem. Povedali so, da so zelo razočarani, in to ob tem, da jim je predsednica obljubila pomoč, ko so jo še pred ustanovitvijo komisije avgusta 2023 obiskali.

Poslanec SD Predrag Baković je v ločenem mnenju zapisal, da bi delo komisije lahko spodbudilo tožilstvo in druge organe k aktivnejšemu pristopu. Kako to ocenjujete?
S tem se strinjam. V nekaterih primerih smo pridobili več dokumentov in informacij kot policija pri svoji preiskavi. Upam, da bo tožilec v prihodnje zahtevnejši pri usmerjanju dela policije. Oni so namreč strokovnjaki za odkrivanje kaznivih dejanj, ne mi. Preiskovalna komisija ugotavlja politično odgovornost nosilcev oblasti, torej ali je bila zadeva – odtujevanje otrok – organizirana ali je šlo samo za morebitne posamične primere.

Komisija predlaga, da se preiskava nadaljuje v naslednjem mandatu in da se poročilo posreduje pristojnim organom. Zakaj, menite, je to nujno za dokončno razjasnitev primerov?
Da vmesno poročilo posredujemo specializiranemu državnemu tožilstvu, nas je prosil tožilec, ki se ukvarja s temi primeri, ki so še vsi odprti. Javni del je tako in tako objavljen na spletni strani DZ, posredovali pa mu bomo tudi zaprti del. Komisija bo svoje delo opravljalo do konca mandata.
Če bi bilo poročilo potrjeno, bi bil to za prizadete znak, da se država in njeni organi zavedajo problema in želijo staršem odgovoriti na vprašanje, kaj se je zgodilo z otrokom, da jim želijo pomagati priti do resnice. Kot sem dejala, smo to dolžni narediti kot predstavniki države, sicer nam bo to naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

V Srbiji so za primere “nestalih beb” oziroma izginulih novorojenčkov sprejeli zakon leta 2020, vzpostavili so bazo DNK in vodijo individualne preiskave. Kako ocenjujete njihov pristop in ali bi kaj od tega lahko koristilo tudi nam?
Baza DNK bi bila v redu, a pogosto, vsaj zaenkrat, nimamo s čim primerjati, saj ni parafinskih vzorcev niti grobov. Zakon, kot so ga sprejeli tam, pa ni v redu, saj predvideva 10.000 evrov odškodnine za vse, ki so bili prizadeti, kar pa pomeni, da se primeri ne bodo reševali. Ko je plačana odškodnina, je konec raziskovanja, čeprav morda še vedno ni jasno, kje in kdaj je bil otrok pokopan oz. ni bil. Na ta način želijo vse skupaj utišati in primere hitro zapreti. Pa še do zlorab lahko pride, ko se nekdo javi samo zato, da bi dobil denar.

V tujini (Španija, Argentina) so podobne zadeve preiskovali desetletja in mnoge družine so na koncu dobile odgovore. Katere vzporednice ali uporabne lekcije vidite za Slovenijo? S tem se še nismo veliko ukvarjali, čeprav poznam primere npr. iz Italije. Tam se veliko intenzivneje ukvarjajo s tem.

Petra Janša

The post [Intervju] Alenka Jeraj: To, kar se je zgodilo na glasovanju, je prava sramota za državni zbor in se bo zapisalo v zgodovino first appeared on Nova24TV.

Mehiške oblasti so potrdile, da je bil v obsežni vojaški operaciji ubit Nemesio Oseguera, bolj znan kot El Mencho, vodja kartela Jalisco New Generation Cartel. Akcija je potekala ob zori v mestu Tapalpa v zvezni državi Jalisco v osrednjem delu države. Oseguera je bil med spopadom huje ranjen in je umrl med zračnim prevozom v Ciudad de Mexico.

Po navedbah vojske je bilo med racijo ubitih še šest članov kartela, dva sta bila aretirana. Trije pripadniki mehiške vojske so bili ranjeni in prepeljani na zdravljenje v bolnišnico v glavnem mestu. V operaciji so sodelovale tudi oblasti Združene države Amerike, ki so zagotovile obveščevalne podatke. Washington je za informacije, ki bi privedle do zajetja El Mencha, ponujal nagrado v višini 15 milijonov dolarjev (okoli 12,7 milijona evrov), poroča STA.

Med zaseženim orožjem so bila tudi oklepna vozila ter težko oborožitev, vključno z raketnimi izstrelki in raketometi, sposobnimi sestreliti letala in uničiti oklepna vozila, poročata Agence France-Presse in BBC.

Oseguera je kartel ustanovil leta 2009. Po podatkih ameriškega pravosodnega ministrstva velja za eno najbolj nasilnih kriminalnih združb v Mehiki. Združene države so organizacijo uvrstile med teroristične skupine in jo obtožujejo obsežne trgovine s kokainom, heroinom, metamfetaminom in predvsem fentanilom na ameriškem trgu. Kartel se je iz Jalisca razširil skoraj po vsej državi in postal najmočnejša kriminalna organizacija v Mehiki.

El Mencho je postal ena glavnih tarč oblasti po aretaciji vodilnih članov Sinaloa Cartel, med njimi Joaquín “El Chapo” Guzmán in Ismael “El Mayo” Zambada, ki sta zaprta v ZDA.

Operacija prihaja v času okrepljenih pritiskov iz Washingtona. Ameriški predsednik Donald Trump je večkrat pozval Mehiko k odločnejšemu ukrepanju proti trgovini z drogami, zlasti fentanilu, ter zagrozil z uvedbo carin na mehiški izvoz, če vlada predsednice Claudia Sheinbaum ne bo dovolj odločno nastopila proti kartelom.

Smrt vodje kartela je sprožila nasilne odzive. Po poročanju Associated Press so v Jaliscu in tudi v drugih delih države postavili cestne zapore z zažganimi vozili, kar je pogosta taktika kartelov za oviranje varnostnih sil. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki dima v turističnem mestu Puerto Vallarta ter prizori panike na tamkajšnjem letališču. Oblasti v Jaliscu so zaradi zaostrenih razmer za ponedeljek odpovedale pouk.

Ž. K.

The post Mehiška vojska ubila “El Mencha”, najmočnejšega kartelnega šefa first appeared on Nova24TV.

Ko je Inštitut 8. marec pod vodstvom Nika Kovač javno predstavil podatke o financiranju, je bil namen poteze jasen: odgovoriti na očitke o  netransparentnem in tujem financiranju. Vendar pa so razkritja, namesto da bi razpravo pomirila, odprla nova vprašanja in izkazalo se je, da je stvar še bolj sporna.

Namreč, finančno ozadje inštituta odpira povezave, ki zvenijo šokantno: ena največjih donatoric Inštituta 8. marec je avstrijska dedinja Marlene Engelhorn, čigar družinsko premoženje izvira iz podjetij, ki so sodelovala z nacističnim režimom.

Engelhornova celo priznava, da je njen družinski denar izviral iz zgodovinskih povezav družine z BASF/IG Farben, podjetji, ki so sodelovala z nacisti. BASF je med drugo svetovno vojno uporabljal prisilno delo in proizvajal Ciklon B, plin, uporabljen za ubijanje Judov v koncentracijskih taboriščih, medtem ko je družina Engelhorn prejemala del dobička iz prodaje delnic BASF v poznih devetdesetih.

Njeno bogastvo tako izvira od pradeda Friedricha Engelhorna, ki je ustanovil kemično podjetje Badische Anilin-und Sodafabrik, ki ga danes poznamo pod komercialnim imenom BASF. Kot rečeno se je  BASF med drugo svetovno vojno obogatel s proizvodnjo ciklona B, plina, ki so ga nacisti uporabljali za umor Judov med holokavstom. Njen praded je sicer umrl že leta 1902, a je podjetje ostalo v družinski lasti vse do poznih devetdesetih, ko so ga prodali. Torej se je družina Engelhorn okoriščala tudi s proizvodnjo morilskega plina. Engelhornova sicer očitke o plinu zavrača, vendar priznava, da je družinsko bogastvo delno izviralo iz podjetij, ki so med drugo svetovno vojno poslovala s tretjo rajhsko oblastjo.

Po imenovanju Adolfa Hitlerja za kanclerja leta 1933 je BASF (takrat del skupnega konglomerata IG Farben Hoechts, Bayer in BASF) sodeloval z nacionalsocialistično vlado in imel koristi od zagotovljenih količin in cen ter sčasoma od prisilnega dela, ki so ga zagotavljala vladna koncentracijska taborišča. BASF je v Auschwitzu zgradil 24 kvadratnih kilometrov veliko kemično tovarno z imenom “IG Auschwitz”, takrat največjo kemično tovarno na svetu, ki je bila primarna izdelovalka smrtonosnega plina ciklon B.

Engelhorn je tudi aktivistka proti Izraelu in ena glavnih organizatork flotile v Gazo, imenovane Flotila miru.

Milijonski proračun nevladne organizacije

8. marec Nike Kovač je za rubriko 24UR Dejstva še razkril, da je v letu 2024 je proračun inštituta znašal 719 tisoč evrov. Po letih financiranja se je od inštituta umaknil dolgoletni donator Open Society Foundation Georgea Sorosa, medtem ko med nove ključne donatorje vstopa avstrijska dedinja Marlene Engelhorn. Lani jim je donirala 120.500 evrov.

Podatki o financiranju kažejo tudi na izrazito rast prihodkov v zadnjih letih. Če je bil proračun leta 2021 razmeroma skromen, se je v obdobju 2022–2024 večkratno povečal. Med največjimi donatorji kampanje so bile še fundacije, kot so Foundation RAJA–Danièle Marcovici, Meliore Foundation in Alliance for Gender Equality. “V letih 2024 in 2025 so za kampanjo zbrali za 923.028 evrov donacij. Foundation RAJA–Danièle Marcovici je donirala 275.000, Meliore Foundation 250.000 in Alliance for Gender Equality 110.000 evrov. Inštitut je leta 2024 za kampanjo iz svojih sredstev namenil 206 tisoč evrov“, poroča 24ur in dodaja, da je Nika Kovač upravljala z 1,2 milijona težkim proračunom.

Sara Kovač

The post 8. marec financira imperij, ki je za Hitlerja proizvajal smrtonosni plin za ubijanje Judov first appeared on Nova24TV.

Slovenijo so preplavili veliki obcestni plakati z Miho Kordišem in napisom MI NARKOMANI!!! Naročnik in plačnik oglasa je davčni strokovnjak ddr. Rok Snežič.

Spor med poslancem in predsednikom stranke Mi, socialisti Miho Kordišem in davčnim strokovnjakom ddr. Rokom Snežičem se je znova preselil izven sodnih dvoran.

Od danes naprej je v več krajih po Sloveniji mogoče videti Kordiša na velikih plakatih. V njegovi mladostniški pozi iz zabave, na kateri je vinjen spal na ob pločevinki piva in banani. Gre za fotografijo, ki smo jo na Nova24TV ekskluzivno objavili pred skoraj desetletjem, nato pa se je večkrat znašla na oblačilih in plakatih Snežiča v propagandni vojni proti Kordišu.

Kronologija je bila sledeča:

The post Slovenijo preplavili jumbo plakati, ki Kordišu ne bodo všeč first appeared on Nova24TV.

Včeraj smo poročali o Golobovem razkritju, da ga je policija obvestila o izjavah slovenske zdravnice na družbenih omrežjih, kjer je govorila o posilstvih, ki naj bi jih izvajali migranti. Gre za laž. Od policije smo dobili odgovor, da ga o tem ni obvestila. Obvestili pa so notranjega ministra, ki je nato obvestil predsednika vlade, kar je prav tako škandalozno.

Tako je na 24ur povedal predsednik vlade: “Ker se na družbenih omrežjih širijo bolj ali manj lažne novice, včasih so celo plačane. Vam bom povedal primer. Policija me je obvestila o zdravnici med vsemi, ki je širila lažne novice o posilstvih migrantov, ki naj bi se dogajala v teh dneh v Ljubljani. Seveda se nič takega ni dogajalo, ampak policija me je obvestila, da je to nekaj, kar se širi po družbenih omrežjih.”

Golob sicer ni imenoval omenjene zdravnice, a je zelo verjetno imel v mislih spletno vplivnico in zdravnico Ano Debevec Prašnikar, ki je bila v zadnjem obdobju kritična do davčne in migrantske politike njegove vlade. Kmalu je doživela medijski napad, ki ga je razumela kot politično motiviran pritisk, zaradi strahu pa se je umaknila od komentiranja vladne politike.

Na policijo smo glede Golobove izjave poslali novinarska vprašanja. Zanimalo nas je, kako je mogoče, da policija, od vlade neodvisni organ, predsedniku vlade poroča o državljanih, ki izvajajo svojo ustavno zagotovljeno pravico do svobode govora.

Tako so odgovorili: “Policija je o ugotovitvi, da gre za lažne vsebine na družbenih omrežjih o domnevnih kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost na območju Ljubljane, obvestila medije in sporočilo za javnost objavila na svojih profilih na družbenih omrežjih. Policija o primeru lažnih objav o posilstvih migrantov ni obvestila predsednika vlade in ga tudi sicer ne obvešča. O tem, da gre za lažno informacijo v izpostavljenem primeru, je generalni direktor policije obvestil ministra za notranje zadeve v skladu z 12. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji, saj je ocenil, da bi vsebina lahko imela večji odziv v javnosti. 12. člen ZODPOL opredeljuje, da generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, obvešča ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti. Policija ne spremlja objav občanov na spletu, prejema pa od občanov različna obvestila in prijave.”

Premierja postavila na laž policija in notranje ministrstvo

Iz odgovorov jasno izhaja, da se je predsednik vlade vnovič zlagal. Policija, kot pravi, ga ni obvestila o omenjenih objavah, pač pa je obvestila notranjega ministra, ta pa je obvestil premierja. Tako pojasnjuje tudi notranje ministrstvo. Njihov odgovor smo prejeli kmalu po odgovoru s policije.

“Minister za notranje zadeve Branko Zlobko je bil seznanjen o tem primeru. Da gre za lažno informacijo, ga je skladno z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji obvestil generalni direktor policije. Po objavi pojasnila policije o lažni informaciji na družbenih omrežjih policije je minister o tem obvestil predsednika vlade,” so zapisali.

Kaj ima policija z mnenjem državljanov?

Policija se je pri vprašanju obveščanja notranjega ministra sklicevala na Zakon o organiziranosti in delovanju policije. Zakon namreč omogoča, da se notranjega ministra obvesti tudi o “drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti”.

Je torej policija presodila, da bi lahko imela izjava o kriminaliteti med populacijo migrantov v Sloveniji “večji odziv v javnosti” in da je bila izjava, podana na družbenem omrežju, del “delovnega področja policije”?

Zdi se, da ni bil izpolnjen noben od pogojev. Izjava ni imela večjega odziva v javnosti. Velik odziv javnosti je ustvaril šele predvsem predsednik vlade, s svojim nastopom.

Kriminaliteta med migrantsko populacijo v Sloveniji spada pod delovno področje policije, ne pa tudi ocene državljanov in državljank o obsegu te kriminalitete. Tovrstne ocene, ustrezne ali neustrezne, namreč varuje ustava v 39. členu, kjer pravi: “Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.”

Vprašanja smo poslali v Kabinet predsednika vlade. Zanimal nas je odziv premiera na navedbe notranjega ministrstva in policije.

Ž. K.

The post Premierja postavili na laž policija in notranje ministrstvo first appeared on Nova24TV.

“Mislim, da je ključna težava tako pri ministrici Valentini Prevolnik Rupel kot pri predsedniku vlade ta, da nimata strateškega in operativnega načrta za ureditev zdravstva. Zato so se čakalne dobe podaljšale. Če se lotiš zdravstvenega sistema, moraš najprej sprejeti strategijo, potem načrt in ga nato celostno realizirati. Zadeve so “multitasking”,” je prepričan nekdanji direktor NIJZ Milan Krek. 

Zdravstvo se je izkazalo za eno največjih katastrof vlade Roberta Goloba. Čakalne vrste za bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, so se podaljšale za 70 %! Rezultat je torej ravno obraten od slovitega predvolilnega zagotovila – 30 dni do specialista, kot so obljubljali Socialni demokrati.

Obenem gre izpostaviti najdaljšo zdravniško stavko v zgodovini Slovenije (odkrito vojno z zdravniki, žaljenje zdravnikov s paraziti) ter ukinitev urada za referenčne cene in korupcijo v zdravstvu, ki ostaja rak rana. O zadevi smo spregovorili z nekdanjim direktorjem NIJZ Milanom Krekom.

Golob je obljubljal krajše čakalne vrste, te pa se zgolj podaljšujejo – za ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo, so daljše kar za 70 %. Kako to komentirate?
Stvar je več kot jasna. Golobu ni uspelo niti približno urediti čakalnih vrst, to vemo predvsem tisti, ki smo v čakalnih vrstah in potrpežljivo čakamo. Ob tem da je skupaj s svojim koalicijskim partnerjem obljubljal, da bomo 30 dni čakali do zdravnika, je to sploh katastrofa. Ničesar od tega ni uresničil.

Glede čakalnih vrst pa je treba povedati, da jih tudi ne more urediti z vsem, kar je počel. Že dve leti namreč bije bitko z zdravniki. Ne poznam enega predsednika vlade na svetu (ne samo v Evropi), ki bi šel v vojno z zdravniki. Logika tega je povsem jasna – krivi smo mi, volivci! Javnomnenjska podpora njegovi borbi za ureditev zdravstva je 70-odstotna! Gre za val, na katerem jaha.

Ljudje smo krivi, ker mislimo, da bo on rešil zdravstvo, in ga pri tem podpiramo. Krivi so poleg njega tudi tisti, ki ga podpirajo pri tem početju. Težava nas Slovencev je, da si radi sami delamo škodo. Včasih smo pravi mazohisti!

Kako pa komentirate dejstvo, da je 7 % zavarovancev (140 tisoč ljudi) brez osebnega zdravnika?
Pred časom sem jasno povedal, da je zdravstvo sistem in da ga je treba voditi kot sistem, ne kot škatlice. Nič vam ne pomaga, če rešite pediatrijo, če obenem niste rešili tudi splošnih zdravnikov. Mi imamo zdaj 50 tisoč odraslih ljudi pri pediatrih. To pomeni, da je poleg teh 140 tisoč še teh 50 tisoč ljudi zraven brez zdravnika, če jih pediatri odslovijo. To pomeni, da imamo 190 tisoč ljudi brez izbranega zdravnika!

Poleg tega imamo zato, ker so ti odrasli pri pediatrih, manj prostora za otroke. Danes, ko se otrok rodi, ne more dobiti pediatra. Dodati moramo še pomanjkanje ginekologov. V razvoju zdravstvenega sistema smo prišli do katastrofalne situacije.

Kot prvo imamo še vedno zdravniško stavko. Noben doslej sprejetih ukrepov ni dober za zdravstvo, še manj pa za zdravje nas ljudi. Nimamo urejenih sestrskih plač. Sestre hodijo delat v Lidl in Hofer, kjer nimajo dežurstev, plača pa je boljša itd.

Nismo sposobni zgraditi infekcijske klinike v Mariboru, čeprav so bila še v času Janševe vlade zagotovljena vsa sredstva. Po štirih letih se niti še ni začelo resno delati. Nismo sposobni narediti ničesar, da bi šlo v zdravstvu na bolje. Oni morajo 22. marca oditi! In če ta narod tega ne vidi, potem naj ljudje še naslednja štiri leta trpijo v čakalnih vrstah!

Golob je za Odmeve relativiziral podatke NIJZ …
Glede na to, da je demantiral podatke NIJZ-a, pričakujem, da bo razrešil direktorja NIJZ-a (strokovnega in poslovnega). Če je res to, kar je rekel, potem sta ta dva naredila veliko neumnost in morata oditi. Druga stvar pa je, da je on imenoval direktorja NIJZ-a in posredno tudi strokovnega direktorja. Zato je to njegova institucija. In on pljuva po svoji lastni instituciji.

Ob tem pa je toliko ljudi v čakalnih vrstah, čakajo tudi po leto dni in več … Res pa je, da on ne čaka. Zanj ni čakalnih vrst. On je bil hitro operiran, gleda iz svojega vidika. Njemu in njegovi ženi ni treba čakati.

Kot prvo gre za neobjektivno oceno stanja, kot drugo pa, če je to stanje njemu zaupal direktor zavarovalnice, potem mora zavarovalnica sklicati svoje upravne organe in zamenjati direktorja, če drži informacija, da mu je rekel, da čakalne dobe sploh niso tako dolge.

Izgleda, da imamo na odgovornih mestih bleferje, ljudi brez načrta! Enak problem je s Šutarjevim zakonom. Golobovi gredo na volitve, kot pravijo mediji, s starim objavljenim programom. Mene je strah živeti v tej državi, ker ne vem, ali bom jutri še imel zdravnika.

Kako komentirate ukinitev urada za referenčne cene? Usluga korupciji?
Usluga trgovcem. Obstaja zelo močan lobi pogajalcev in trgovcev. Če bi bile v Sloveniji referenčne cene, bi se točno vedelo, do kakšne cene se v Sloveniji lahko prodaja. Težava pa je v tem, da bi imeli nekateri nižji dobiček.

Domen Mezeg

The post Dr. Milan Krek o ključnem problemu: “Vlada je brez načrta za ureditev zdravstva” first appeared on Nova24TV.