Na predvečer Prešernovega dne, 7. februarja 2026, je v Kulturnem domu Šentvid pri Stični potekala osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom “Al bo kal pognalo seme”. Prireditev, katere rdeča nit je bila Prešernova misel o semenu, kot ustvarjalnem dejanju katerega sadovi se pogosto razkrijejo šele skozi čas, je pripravila Zveza kulturnih društev Občine Ivančna Gorica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica.

Slovenska himna v izvedbi ženskega in moškega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo pod vodstvom Urbana Tozona in besede povezovalca programa Roka Godca iz KD Krka, so bile uvod v slovesnost, ki je bila zasnovana kot vsebinska celota in je publiko popeljala na simbolno pot rasti – od semena do žetve. V programu so se prepletale poezija, glasba, gledališka beseda in vizualna umetnost. Sodelujoči v programu so skozi izbrana besedila, glasbene točke in video projekcije odpirali razmislek o ustvarjanju, zorenju in moči kulture, ki nas oblikuje kot posameznike in kot skupnost.

Slavnostna govornica, ambasadorka kulture Občine Ivančna Gorica Dragica Šteh, se je ob verzih Prešernove gazele vprašala, kaj lahko spodbudi semena sedanjosti, da bodo vzkalila in v prihodnosti obrodila sadove. Omenila je pomembne obletnice, ki se jih spominjamo v letu 2026, poleg Kosovelovega leta med drugim tudi 160-letnice prvega slovenskega romana Deseti brat ter 120-letnice rojstva filozofa in rodoljuba Antona Trstenjaka, ki mu je prav tako posvečeno letošnje leto. “V Prešernovem in Jurčičevem času, v prejšnjem stoletju in danes se torej pojavljajo ista vprašanja o smislu življenja, o vzrokih in posledicah in o vsem, kar predstavlja semena upanja za prihodnost.” V razmišljanju o odgovorih na ta vprašanja je izpostavila Trstenjakovo misel, ki pravi “Dobrota je sonce, ki daje rast”, ter jo povezala s kulturo kot prostorom ustvarjalnosti, solidarnosti in medsebojne skrbi do sočloveka. Njen nagovor je bil poklon različnim ustvarjalcem, zahvala vsem, ki jih podpirajo in želja, da bi nas pri vsakdanjih poteh in opravkih vodila kultura srca.

Že ob prihodu v dvorano pa je obiskovalce pozdravila predstavitev likovnih izdelkov, ki so jih pripravili dijaki in dijakinje prvega letnika ekonomske srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ti so se pod mentorstvom profesorice likovne umetnosti Jelke Rojec pri pouku ukvarjali z linearno perspektivo. Po zgledu Rafaelove slike Atenska šola so za osnovo uporabili arhitekturno ogrodje, v katerega so vkomponirali podobe, ki so jih prepoznali v posameznih kiticah Prešernovih Gazel.

Prireditev je spretno prepletala številne sadove kulturnega razvoja v občini Ivančna Gorica in zagotovo pustila nova semena za bodoče ustvarjanje na polju naše kulture.

M. Š.

The post “Al bo kal pognalo seme” first appeared on Nova24TV.

Na prvi dan zimskih olimpijskih iger v Italiji je več požarov poškodovalo ključno železniško infrastrukturo na severu države, kar preiskovalci obravnavajo kot namerno sabotažo z požigom. Incidenti so povzročili večurne zamude v železniškem prometu in sprožili obsežno varnostno preiskavo.

Po navedbah lokalnih oblasti so trije ločeni požari poškodovali železniško infrastrukturo na progah med Bologno in Benetkami, kar je v soboto zjutraj povzročilo zamude, dolge tudi do 2,5 ure. Motnje so bile zaznane tudi na železniški povezavi proti Benetkam, dodatni požar pa je izbruhnil še ob tirih, ki vodijo proti obalnemu mestu Pesaro.

Uradna razlaga: namerna sabotaža

Italijanski železniški uradniki so izključili tehnične okvare ali nesreče ter potrdili, da gre za namerno povzročeno škodo. Preiskovalci so na kraju dogodkov našli eksplozivno napravo in prerezane kable, kar je italijansko ministrstvo za promet označilo kot resno sabotažo.

Po navedbah ministrstva je način delovanja podoben napadom na francosko železniško omrežje med poletnimi olimpijskimi igrami v Parizu leta 2024.

Oblasti preiskujejo povezave med protesti skrajnih levičarjev, ki so pustošili po Milanu in želeli vdreti v olimpijsko vas, da bi poiskali izraelske atlete.

🚨 BREAKING:

Second day of anti-israel protests in Italy 🇮🇹

Italian Protestors are RAIDING Olympics venues in search of israeli terrorists and tourists.

Italian police deployed a water cannon and tear gas. Full chaos is breaking out at the Olympics. pic.twitter.com/WoVOYBrVFi

— Jvnior (@Jvnior) February 8, 2026

Odziv vlade 

Podpredsednik italijanske vlade in minister za promet Matteo Salvini je v izjavi za BBC poudaril, da dogodki ne bodo omajali ugleda države:
“Ta dejanja brez primere resnosti v nobenem primeru ne mečejo sence na podobo Italije v svetu – podobo, ki jo bodo igre še dodatno okrepile in naredile bolj pozitivno.”

Preiskava še poteka

Za sabotažo doslej nihče ni prevzel odgovornosti. Železniški promet na hitri progi pri Bologni je bil sicer ponovno vzpostavljen že v soboto popoldne.

Omenjena železniška linija je ena ključnih povezav, ki gledalcem omogočajo obisk olimpijskih prizorišč na območju, ki se razteza več sto kilometrov čez Alpe in Dolomite na severu Italije.

Primer preiskujejo tudi enote za protiterorizem in prometno varnost, ki skušajo ugotoviti, kdo stoji za napadi in ali obstaja širša grožnja v času olimpijskih iger.

I. K.

The post Teroristična sabotaža na italijanskih železnicah na dan odprtja zimskih olimpijskih iger first appeared on Nova24TV.

“Kar je Dante za Italijane in Goethe za Nemce, je Prešeren za Slovence,” je pomembnost Franceta Prešerna v preteklosti opisal akademik Janko Kos, ki velja za Prešernovega največjega poznavalca. Osmega februarja vsako leto zaznamujemo smrt Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Ta dan ni le priložnost za spominjanje in čaščenje njegovega izjemnega dela, temveč tudi za slavljenje slovenske kulture, ki se je v marsičem oblikovala in razvijala prav pod njegovim vplivom. 

Francetu Prešernu ne posvečamo pozornosti le zaradi pesniškega opusa, temveč tudi zaradi njegove vloge pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti in identitete.

Vsak Slovenec zagotovo pozna dela Krst pri Savici, Turjaška Rozamunda, Povodni mož in še številne druge. Če ne prej, se je z njimi srečal že v osnovni šoli, saj je Prešeren tudi avtor slovenske himne Zdravljica. Ta še danes odmeva na vseh dogodkih in je tako rekoč eden od pečatov slovenstva, ki ga Slovenci in Slovenke puščajo doma in po svetu. Deluje tudi “spravno”, saj v sedmi kitici pozdravlja vse narode, jih združuje in med njimi uveljavlja spravo. Ob tem ne preseneča, da je Prešernu posvečen tudi poseben dan, 8. februar, ki je namenjen tudi čaščenju njegovih izjemnih del. Od Prešerna namreč izhaja celotna slovenska kultura.

To je v preteklosti poudaril tudi akademik Janko Kos, ki je Prešerna primerjal z drugimi svetovno znanimi književniki. “Tako kot je dal Dante v nekem smislu pečat italijanstvu, lahko podobno rečemo tudi za Prešerna. Prešeren je gotovo za Slovence, kar je Goethe za Nemce in kar je Puškin za Ruse,” je poudaril. Kos je prepričan, da je njegov pomen predvsem v tem, da je ustvaril delo, ki je za Slovence centralno. S tem je mislil na Krst pri Savici, v katerem so zbrane vse dileme ljudstva in narodne kulture, saj v interpretacijah najdemo težave, ki jih poznamo tudi danes.

Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem in bil izjemen učenec, dijak ter študent, ki je zaradi očitne naklonjenosti do slovenskega jezika in literature ostal brez pravice do dostojnega položaja in advokature. Revščina in politične blokade so povzročile, da se ni mogel poročiti z bogato Primičevo Julijo, ki je ostala le lep in navdihujoč spomin. Druga velika ljubezen, domovina, ga je navdihovala do smrti.

Prešeren je povedel Slovence v Evropo in evropsko kulturo, ko se je naslonil na celotno antično, srednjeveško, renesančno in sodobno romantično kulturo. Še danes velja, da je bil Prešeren ljubezenski pesnik in da je bila ljubezen osrednja tema njegovih pesnitev. Druga tema njegovih del pa je vprašanje slovenstva, ali bomo še obstajali in kako naj sprejemamo zgodovinske spremembe, kot sta pokristjanjevanje in življenje pod Avstrijci. Kos je v preteklosti pojasnil, da je omenjena tema navzoča zlasti v Sonetnem vencu in Krstu pri Savici, zato ni prav, da na Prešerna gledamo kot na izključno ljubezenskega pesnika.

Prešeren je prihajal iz zelo katoliškega miljeja, kjer so bili vsi sorodniki močno povezani s katolištvom. Od cerkve se je po besedah Kosa oddaljil kot študent, čeprav je znano, da je v Kranju zadnje mesece pred smrtjo bral predvsem Sveto pismo. Mogoče je sklepati, da se je pozneje nagibal nazaj h krščanstvu, kar je najbolj vidno pri delu Krst pri Savici, v katerem gre za spreobrnjenje glavnega junaka Črtomirja. Prešeren je kljub vsemu na koncu umrl kot kristjan.

Slovenci moramo premagovati medsebojno sovražnost
Številna njegova dela so svobodomiselna, po drugi strani pa izvirajo iz krščanstva. Sprava med njima je vidna tudi v Zdravljici, čeprav je večina kitic izrazito nacionalno usmerjenih. Kos je pojasnil, da je bilo Prešernovo izročilo na tej socialnopolitični ravni, da moramo Slovenci misliti na zbližanje z drugimi narodi in premagovati medsebojno sovražnost. S tem je mislil na spravo med slovanskimi narodi, ki so bili v njegovem času zelo razdvojeni ali drug do drugega celo sovražni.

France Prešeren je bil mojster poezije, domoljub in intelektualec, ki je v svojih delih pozival k miru in spravi. Osmega februarja se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

The post 8. februarja praznujemo dan največjega slovenskega pesnika first appeared on Nova24TV.

Britanska agencija za zdravstveno varnost državljane svari pred potovanjem na Zelenortske otoke, potem ko so v zadnjem času tam opazili porast prebavnih bolezni. Za njimi so zboleli številni Britanci, štirje so celo umrli.

*]:pointer-events-auto [content-visibility:auto] supports-[content-visibility:auto]:[contain-intrinsic-size:auto_100lvh] scroll-mt-[calc(var(–header-height)+min(200px,max(70px,20svh)))]” dir=”auto” tabindex=”-1″ data-turn-id=”99875f6e-955e-4342-b88f-62cfd7b8357e” data-testid=”conversation-turn-2″ data-scroll-anchor=”true” data-turn=”assistant”>

Bližje kot so volitve 2026, bolj se bliža čas, ko se bo vladi in njenim partnerjem izstavil račun. In vsak dan se v paniki bolj sprenevedajo. Robert Golob se je začel zavedati svojih napak; prej je bil tri leta arogantno nezmotljiv. Njegova igra je tako prozorna, da je običajnemu človeku že kar težko gledati njegovo politikantstvo.

Robert Golob je pred volitvami začel obračati ploščo in na Twitterju kot nič krivi civilist priznavati svoje politične napake (pa ne samo iz preteklosti, ampak celo take, ki jih je naredil komaj kak mesec nazaj …). Kar naenkrat je minuto pred volitvami začel “brati sporočila” volivcev.

Preberite še: Kmalu do resnice o sumljivih poslih Goloba na Balkanu in 100 tisoč evrih Vesne Vukovič

Priznal “bedarijo”

Prepoved odprtja novega normiranega s. p.-ja, če je oseba v zadnjih petih letih enega že zaprla, je označil za “bedarijo”, rekoč: “Čista napaka in jo bomo odpravili v najkrajšem možnem času. Bedarija, med nami.” V videu z umetnim nasmeškom to ponavlja Robert Golob. Jasno je, kam cilja. Influencerji so mu povedali, da imajo ljudje radi take, ki priznajo lastne napake. No, Golob ves mandat ni bil eden od takih, zdaj pa je kar naenkrat “našel” svojo ponižnost.

Gre seveda za preračunljivost: resnične ankete (ne tiste, ki jih vidimo v javnosti) so zaznale, da so na plodna tla padle besede Janeza Janše, ki je že takoj ob sprejetju napovedal, da bodo prepoved odpiranja normiranih s. p.-jev po volitvah odpravili.

Različni prispevki za bogate in revne espeje?!

A se pri pismih bralcev ni končalo tam. V še enem propagandnem videu je rekel, da se je “vsulo” vprašanj o “višini prispevkov” in so seveda vsi pričakovali, da bo govoril o tem, da so prispevki absolutno previsoki. A ne! Golob ne igra na te karte. Njemu se zdi nepravično pravično, da tisti espeji z najmanjšimi dohodki plačujejo enako kot tisti z najvišjimi.

Sploh razumete, kaj je hotel povedati?! Robert Golob, kot kakšen ekonomski ignoramus, misli, da so prispevki edini strošek espejev. Kot da običajni espeji ne plačujejo še dodatnih 19 odstotkov na vse dobičke (s tem seveda tisti z višjimi prihodki plačujejo višje prispevke). Golob pa bi se pogovarjal o tem, da bi za prispevke za minimalno plačo različni ljudje plačevali različno.

Odkril svojega Jezusa

Golob je prav tako odkril svojo duhovno plat. Če je še na predvolilnih soočenjih 2022 v zrak držal NVO-jevski loparček, da ne hodi v cerkev, si je zdaj premislil in odkril svojega notranjega Jezusa iz Nazareta. Do zdaj je bil vabljen na vsako sveto mašo za domovino v ljubljanski stolnici, ki poteka vsako leto dvakrat, pa se je ni nikoli udeležil.

Zdaj pa so ga naenkrat (skupaj s fotografi in piarovci) opazili v župniji Trnovo pri polnočnici, prav tako pa pri sveti maši ob dnevu samostojnosti v ljubljanski stolnici – tisti isti maši, ki se ji je prej izogibal: se pravi en takšen novodobni politični krst.

Jasno je, da pri tem cilja na t. i. “krščanske socialiste” nekdanjega praočeta slovenskega komunizma Janeza Stanovnika. Ti hodijo tako v cerkev kot na partizanske zbore in bi kdaj utegnili celo voliti za kakšno “nenašo” stranko.

Prgišče predvolilnih bombončkov

Poleg tega, da je predsednik vlade kar naenkrat postal čuteč človek, je vlada začela sprejemati zakone, pri katerih je več kot jasno, da gre za predvolilne bombončke, ki pa so za okusnim čokoladnim ovojem zastrupljeni s strihninom.

Dvignila je minimalno plačo – ukrep, ki je tako populističen, da je na videz prijazen do revnih, v resnici pa si od njega lahko največ obeta država, saj bo podjetnikom pobrala več denarja, sami delavci pa bodo dobili le par evrov, ki ne pomenijo skoraj nič. Sprejela je t. i. Šutarjev zakon, ki je na videz oster in želi postaviti red in mir na prvo mesto, ko pa pogledamo podrobneje, vidimo, da gre v resnici za povsem razvodenel zakon (stranka Levica je dosegla, da so izločili vse ukrepe, ki bi v resnici delovali).

Golob je prav tako napovedal famozno “božičnico”, ki se je nato bolj ateistično preimenovala v zimski dodatek. Brez vsakršnega posvetovanja s koalicijskimi partnerji, kaj šele z Ekonomsko-socialnim svetom. Ta božičnica je seveda prava katastrofa za gospodarstvo, ki konec leta, ko dela obračune, ne more kar naenkrat na novo v svoje stroške vkalkulirati še skoraj desetodstotnega povečanja sredstev za plače.

Osnovna naloga politike je predvidljivost. Kar je naredil Robert Golob (ne koalicija, ampak on sam) z božičnico, je nasprotje tega. Kaotično deljenje poceni bombončkov – z izpadom (tako v proračunu kot v gospodarstvu) se bo ukvarjal nekdo drug; če se bo on, bodo pač zvišali davke. V njegovem svetu je gospodarstvo itak krava molznica, ki ji nikoli ne zmanjka mleka.

Golobova zlagana metamorfoza

Golobovo ogabno metamorfozo bodo najbolj razumeli tisti, ki so z njim kdaj že imeli opravka. Anekdota, ki kroži po spletu: ko je k njemu na gospodarskem forumu pristopil obupani podjetnik, ki je rekel, da v takšnem davčnem okolju, ki ga je ustvarila Svoboda, ne more več živeti, mu je poklicni politik (tudi v gospodarstvu je bil prej politik kot kaj drugega) odgovoril: “Bo vaše podjetje pač eno izmed tistih, ki bo propadlo.”

Brez empatije do sočloveka, brez pravega človeškega občutka. Politik, ki bi pred kamerami pokazal tiste svoje prave barve. Zato so ti umetni odgovori volivcem (najbrž umetno napisani, da se lahko promovira kakšna agenda) še toliko bolj odvratni s človeškega vidika.

Glas za trenutno koalicijo je glas za politične preračunljivce, ki so vam štiri leta jasno kazali, da niste vredni nič in da morate poslušati ljubljenega vodjo in njegov centralni komite, zdaj pa bi radi pričarali občutek (seveda skupaj z mediji), da vam bodo prisluhnili.

Prisluhnili vam bodo do 22. marca. Potem pa (če zmagajo) boste naslednje leto že plačevali davek na nepremičnine in davek na celotno premoženje. Trenutna javnofinančna gostija se lahko nadaljuje le ob izdatnih dodatnih prilivih v proračun.

Mitja Iršič

The post Predvolilni performans: Zakaj Golob tik pred volitvami obrača ploščo first appeared on Nova24TV.

V Dvoru pri Žužemberku je sinoči v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) potekal pogovorni večer z zgodovinarjem, pisateljem, avtorjem dokumentarnih filmov, novinarjem in televizijskim voditeljem dr. Jožetom Možino. Dogodek je vodila poslanka Anja Bah Žibert iz vrst SDS.

Večera se je udeležil tudi Lojze Peterle, predsednik VSO, ki je zbrane tudi nagovoril. Navzoč je bil tudi žužemberški župan Jože Papež.

Zbrani so v polni dvorani z zanimanjem poslušali goste, dr. Možina je predstavil tudi svoje največje knjižno delo, monografijo “Slovenski razkol”. Žužemberški župan Papež pa je nato zapisal, da se je zelo razveselil vnovičnega srečanja in iskrivega pogovora s kolegom in podpornikom Lojzetom Peterletom, s katerim sta obujala drage in nepozabne spomine iz preteklih kampanj.

Zbrane je nagovorila tudi poslanka Anja Bah Žibert, ki je prav v teh krajih na zadnjih državnozborskih volitvah prejela izredno veliko število glasov.

So dogodki, ki ne potrebujejo opisa.
So in polnijo dvorane🙏🇸🇮#VSO #pogovorniVečer #Žužember #domoljubje pic.twitter.com/yLMeoSWQiO

— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) January 30, 2026

Moja Dolenjska

The post Dvor: Pogovorni večer z zgodovinarjem dr. Jožetom Možino first appeared on Nova24TV.