Očitno gre levica na nož in se ne bo zlahka odrekla oblasti. Dušan Keber, eden glavnih agitpropovcev leve politične opcije in trenutne vlade, je napovedal, “da se je skupina 30 državljanov zaradi domnevnega vpliva na marčne državnozborske volitve iz tujine, zaradi česar naj bi prišlo do kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev,” podpisala pod ustavno pritožbo. Seveda je novica o skupini bizarnih skrajnih levičarjev, ki bi radi z aktivističnimi ustavnimi sodniki razveljavili volitve, prva novica na vseh večjih medijih: 24ur, RTV Slovenija, STA, Delo, Večer, Dnevnik, Siol News … Gre najbrž za zadnji resni poskus državnega udara s pomočjo ugrabljenega pravosodja, preden se zamenja oblast.
T. i. “državljani” trdijo, da so bile volitve zaradi vpletanja izraelske paraobveščevalne agencije Black Cube protiustavne in jih je treba razveljaviti, pri čemer se rok za vložitev ustavne pritožbe izteče v petek. Do tega spoznanja pa seveda niso prišli tik po volitvah, ampak šele takrat, ko so ugotovili, da Golobova skrajno leva opcija ne bo mogla sestaviti koalicije
Podpisniki so sicer znani skrajni levičarji, poznani iz ljubljanskih aktivističnih krogov: Bojana Leskovar, Rudi Rizman, Sanja Fidler, Leon Magdalenc, Blaž Rozman, Vesna Vuk Godina, Svetlana Makarovič, Renata Salecl, Spomenka Hribar, Janez Markeš, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Vlado Miheljak, Slavko Splichal, Hajdeja Iglič, Vinko Möderndorfer, Darko Štrajn, Polona Jamnik, Boris A. Novak, Matej Šurc, Janez Jančar, Dragan Petrovec, Niko Toš, Bogomir Kovač, Dušan Plut, Boris Vezjak, Tamara Lah, Božo Repe in Slavoj Žižek. Mnogi od teh so se v času Janševe vlade redno podpisovali pod tako imenovana “javna pisma intelektualcev”, ki so jih mediji pridno in vestno objavljali.
Na novinarski konferenci sta sodelovali tudi poslanki Svobode, Tereza Novak in Lucija Tacer Perlin. Ustavno pritožbo je vložil Darko Nikolovski. Nikolovski je sicer na zadnjih volitvah kandidiral na listi Svobode. Še eno pritožbo fizične osebe pa naj bi ustavno sodišče prejelo že v minulih dneh.
Na smešne poskuse razgradnje demokracije se je odzval tudi prvak opozicije in bodoči mandatar Janez Janša, ki je zapisal: “Če kdaj, potem je stranka SDS danes daleč najbolj pripravljena tako na omenjeni ‘državni udar’ globoke države kot na eventuelne nove volitve.”
Čeferin je že pomežiknil, da jih podpira
Podpisniki so dobili dodatno motivacijo, ko jih je tiho podprl eden od ustavnih sodnikov, Rok Čeferin. V včerajšnjem nagovoru na dnevu državnega odvetništva je namreč dejal: “Živimo v času, ko obveščevalne službe vplivajo na rezultate volitev.” Dodal je, da pri tem nima v mislih le najbolj razvpitih primerov, kot sta brexit in ameriške predsedniške volitve leta 2016. Po njegovih besedah smo bili letos podobnim poskusom vplivanja na rezultate volitev priča tudi v Sloveniji.
Predsednica RS Nataša Pirc Musar in predsednik US Rok Čeferin (Foto: Bobo)
Po njegovem mnenju se moramo zato zavedati, da na področju varstva človekovih pravic nič, kar je bilo pridobljeno v preteklosti, ni samoumevno zagotovljeno. Zato je pomembno, da ob vsakem poskusu razgradnje imunskega sistema demokratične družbe ubranimo institucije, ki jo varujejo.
Kar zadeva Rok Čeferin, je torej jasno, kako bo glasoval. Enako velja za večino drugih aktivistov na ustavnem sodišču, ki so že mnogokrat dokazali, da je njihova edina motivacija ideologija, ki jo nato zavijejo v celofan pravnega jezika. Državni udar torej sploh ni tako neverjeten, kot zveni zaradi komičnosti obrazložitve.
Če so se tuje obveščevalne službe “vmešavale v volitve”, iz tega sledi, da je Golobova vlada koruptivna
Aktivisti se sicer igrajo nevarno igro, saj če drži, da so se “tuje obveščevalne službe” vmešavale v slovenske volitve, to hkrati pomeni, da so prisluhi legitimni in da je slovenska vlada — kot so priznali njeni nekdanji člani in sodelavci — res delovala kot hudodelska združba: izvajala naj bi sistemsko korupcijo in izkoriščala podjetja v državni lasti.
Da so prisluhi resnični, so namreč priznali že sami akterji prisluhov. Nikoli niso zanikali, da so bili oni na tistih posnetkih in da so govorili to, kar se sliši. Če pa so njihove besede vplivale na volitve, bi to pomenilo, da so volivci njihovim besedam verjeli — konec koncev, zakaj jim ne bi?
V resnici pa se je zgodilo ravno obratno. Če že kaj, bi lahko trdili, da je afera negativno vplivala na rezultat desnice, predvsem stranke SDS, ki je bila tarča insinuacij, da je prisluhe naročila sama. Je pa Rok Čeferin najbrž mnenja, da je afera v resnici negativno vplivala na volilni rezultat levih, ne pa desnih strank.
Zobec: pravnega interesa ni
Za mnenje o ustavni pritožbi smo povprašali bivšega ustavnega sodnika Jan Zobec. Ta meni, da je ključno vprašanje pravnega interesa. V ustavni presoji namreč ne vidi pravnega interesa podpisnikov. “Pravni interes mora biti konkreten in neposreden: zatrjevati bi morali, da so ti posnetki vplivali na njihovo voljo na tak način, da bi v nasprotnem primeru glasovali drugače, kot so v resnici.
Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec (Foto: BOBO)
Pri tem pa bi moral njihov glas — na podlagi nepristne volje — bistveno vplivati na rezultat volitev, zatrjuje. “Se pravi, kot da je teh 30 predlagateljev odločilo same volitve oziroma porazdelitev poslanskih sedežev.”
Jan Zobec ne razume, kaj je sploh predmet izpodbijanja. “Z ustavno pritožbo se lahko namreč izpodbija le posamični akt. Kaj je torej ta posamični akt? Je to izid volitev s strani volilne komisije? Je ta narobe ugotovila izid volitev? Predmet izpodbijanja je povsem odprt oziroma nedefiniran.” Po mnenju Zobca bi bila za takšno tožbo upravičena politična stranka, ki je predlagateljica kandidatov, v škodo katerih bi teoretično lahko vplival takšen izid, a še vedno ni jasno, kaj je dejanski predmet izpodbijanja.
Ta stran uporablja piškotke. Če jih ne dovolite, stran morda ne bo delovala pravilno. Ali jih želite omogočiti? Radio.Brezice.Eu uporablja piškotke, s katerimi omogočamo kvalitetno uporabniško izkušnjo in pravilno delovanje vseh funkcij spletne strani. Za nadaljevanje uporabe naše strani se morate strinjati s piškotki. Piškotke uporabljamo za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in funkcionalnosti spletne strani.
To spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med brskanjem po spletnem mestu. Od teh se piškotki, ki so kategorizirani kot potrebni, shranijo v vaš brskalnik, saj so bistveni za delovanje osnovnih funkcij spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb, ki nam pomagajo analizirati in razumeti, kako uporabljate to spletno mesto. Ti piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Imate tudi možnost, da zavrnete te piškotke. Toda zavrnitev nekaterih od teh piškotkov lahko vpliva na vašo izkušnjo brskanja.
Piškotki, ki jih uporabljamo za izboljšanje uspešnosti delovanja spletne strani, ki uporabnikom omogoča hitrejše delovanje strani in boljšo uporabniško izkušnjo.
Analitični piškotki so uporabljeni za ugotavljanje kako uporabniki uporabljajo spletno stran, število obiskovalcev in podobno.
Piškotek
Trajanje
Opis
__gads
1 year 24 days
The __gads cookie, set by Google, is stored under DoubleClick domain and tracks the number of times users see an advert, measures the success of the campaign and calculates its revenue. This cookie can only be read from the domain they are set on and will not track any data while browsing through other sites.
_ga
2 years
The _ga cookie, installed by Google Analytics, calculates visitor, session and campaign data and also keeps track of site usage for the site's analytics report. The cookie stores information anonymously and assigns a randomly generated number to recognize unique visitors.
_ga_4SPM0Y9K5G
2 years
This cookie is installed by Google Analytics.
_gat_gtag_UA_240773228_1
1 minute
Set by Google to distinguish users.
_gid
1 day
Installed by Google Analytics, _gid cookie stores information on how visitors use a website, while also creating an analytics report of the website's performance. Some of the data that are collected include the number of visitors, their source, and the pages they visit anonymously.
CONSENT
2 years
YouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
UID
2 years
Scorecard Research sets this cookie for browser behaviour research.
Oglaševalski piškotki služijo uporabnikom za prikaz relevantnih oglasov.
Piškotek
Trajanje
Opis
mc
1 year 1 month
Quantserve sets the mc cookie to anonymously track user behaviour on the website.
NID
6 months
NID cookie, set by Google, is used for advertising purposes; to limit the number of times the user sees an ad, to mute unwanted ads, and to measure the effectiveness of ads.
test_cookie
15 minutes
The test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE
5 months 27 days
A cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSC
session
YSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devices
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-id
never
YouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextId
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requests
never
This cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.