Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za VTV spregovoril o interventnem zakonu, ki ga bodo volivci na referendumu potrjevali 6. decembra, načrtovanih spremembah v javnem sektorju in šolstvu ter možnosti uvedbe brezplačnih vrtcev. Kot enega največjih dolgoročnih izzivov Slovenije in Evrope je izpostavil demografski upad.

Janša meni, da blokiranje interventnega zakona povzroča veliko gospodarsko škodo. Poudaril je, da razvojnih vprašanj ni mogoče urediti z enim samim ukrepom, temveč je potreben širši sveženj zakonodajnih sprememb.

“Ko bomo izračunali to zamudo, se bo merila v nižjih pokojninah in nižjih plačah,” je opozoril. Po njegovih besedah naj bi uveljavitev zakona zaposlenim in upokojencem omogočila, da bi jim ostalo več denarja, podjetjem pa zagotovila ugodnejše pogoje za razvoj in naložbe.

Premier priznava, da bi država kratkoročno lahko zbrala manj prihodkov, vendar pričakuje, da bi hitrejša gospodarska rast dolgoročno povečala davčno osnovo. Slovenija je po njegovem mnenju premalo konkurenčna na področju razvoja in ustvarjanja visoke dodane vrednosti, zato želi z reformami spodbuditi nastajanje bolje plačanih delovnih mest.

Ob tem se je skliceval na ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada, po katerih naj bi bila slovenska podjetja razmeroma malo zadolžena, vendar pri naložbah še vedno oklevajo. Del podjetij naj bi razmišljal tudi o vlaganju na Hrvaškem, kjer naj bi bili pogoji poslovanja ugodnejši. Janša zato napoveduje, da bo v začetku prihodnjega leta potreben popravek državnega proračuna, ne glede na nadaljnjo usodo interventnega zakona.

Manj birokracije in prerazporeditev zaposlenih

Napovedi racionalizacije javnega sektorja so v javnosti sprožile številne odzive. Janša je pojasnil, da želi vlada s primerjavo z drugimi evropskimi državami ugotoviti, kje je slovenski sistem preveč zapleten in obremenjen s predpisi.

Po njegovih besedah so v nekaterih delih javnega sektorja kadrovske potrebe večje, drugod pa je zaposlenih glede na primerljive države preveč. Zato zagovarja prerazporeditev zaposlenih, ne pa njihovega prisilnega premeščanja.

Opozoril je, da se je število zaposlenih v javnem sektorju od leta 1991 povečalo s približno 120.000 na 200.000, medtem ko se je prebivalstvo Slovenije v istem obdobju povečalo le malo.

Vlada po njegovih besedah prav tako ne namerava administrativno omejevati delovnih dovoljenj za tujce. Želi pa zmanjšati potrebo po uvozu delovne sile, predvsem z ustvarjanjem pogojev, v katerih bi mladi ostajali v Sloveniji, doma dobili ustrezno plačilo, del zaposlenih iz javnega sektorja pa bi lahko našel zaposlitev v gospodarstvu.

V šolstvu želi spremeniti sistem, ne kaznovati učiteljev

Janša je zagotovil, da za plače zaposlenih v šolstvu ne bo zmanjkalo denarja. Kot prostor za racionalizacijo je izpostavil predvsem številne zavode, inštitute in druge ustanove, v katerih se po njegovih besedah ustvarja veliko predpisov in administrativnih obveznosti.

Premier meni, da povečanje števila pravil, normativov in zaposlenih ni prineslo ustreznega izboljšanja rezultatov izobraževanja. Pri tem je poudaril, da ne kritizira učiteljev in profesorjev, saj po njegovem mnenju velika večina svoje delo opravlja dobro. Težavo vidi v sistemu, ki naj ne bi ustrezno razporejal virov in nagrajeval dela.

Dodal je, da se bo moralo izobraževanje prilagoditi hitremu tehnološkemu razvoju. V prihodnjih desetih do petnajstih letih naj bi se po njegovem pričakovanjih močno spremenila tradicionalna pot od vrtca in osnovne šole do srednje šole ter nadaljnjega izobraževanja. Poklicna izobrazba namreč po njegovem ne bo več zagotavljala trajne zaposljivosti brez sprotnega pridobivanja novega znanja.

Med načrti vlade je tudi uvedba brezplačnih vrtcev, vendar Janša opozarja, da takšne spremembe ni mogoče izvesti čez noč. Njeno uresničevanje bo odvisno predvsem od finančnih zmožnosti države.

Vprašanje vrtcev je povezal s širšimi demografskimi izzivi in potrebo po ustvarjanju bolj prijaznega okolja za družine. Po njegovem je treba več pozornosti nameniti spodbujanju rojstev, saj se število prebivalcev v Evropi zmanjšuje.

Demografija kot glavni izziv za prihodnost

“Naš najhujši problem, o katerem pa najmanj govorimo, je demografija”, je prav tako opozoril premier. Ob  tem je izpostavil, da je otrok vse manj, kar je težava ne samo v Sloveniji, ampak v celi Evropi. “V Evropi vsak dan izgubimo eno mesto, eno malo mesto ljudi. To je razlika med številom umrlih in številom rojenih.” To pomeni, opozarja premier, da v enem letu Evropa izgubi 365 mest. “Za toliko nas je manj v Evropski uniji.”

Ob tem Janša opozarja, da ni povsod po svetu tako, kar še bolj stopnjuje težave povezane z demografijo in migracijami. V Egiptu, pravi Janša, ki ima več kot sto milijonov prebivalcev, se prebivalstvo vsak dan “poveča za eno večje mesto, kot ga mi izgubimo.” Toliko več je rojenih, kot jih umre.

Janša prav tako opozarja, da bo v naslednjih dvajsetih ali petindvajsetih letih, okoli leta 2050, imela Afrika najmanj dve in pol milijardi prebivalcev, “še enkrat več kot zdaj.” Medtem nas bo v Evropi bistveno manj in bomo še bolj stari. Svarilo premierja se odraža tudi v preobratu demografske politike sedanje vlade, ki namesto v množičnih migracijah išče rešitve v spodbujanju rodnosti in bolj prijaznemu okolju za družine.

Premier meni, da bi morala Slovenija na demografske spremembe odgovoriti predvsem s spodbujanjem rodnosti in ukrepi, ki družinam olajšujejo odločitev za otroke. Ob tem zagovarja zmanjševanje odvisnosti od tuje delovne sile, vendar ne z neposrednimi prepovedmi, temveč z izboljšanjem domačih zaposlitvenih in življenjskih razmer.

Celoten intervju si oglejte spodaj:

A. S.

The post [VIDEO] Janez Janša: “Demografija je naš najhujši problem” first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [VIDEO] Janez Janša: “Demografija je naš najhujši problem” z dne, 2026-10-22 11:57:05, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-janez-jansa-demografija-je-nas-najhujsi-problem/