Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Pred štirinajstimi dnevi smo, če sodim po odmevih, številni občudovali čudovite fotografije, ki jih je na Zemljo pošiljala posadka Artemis 2 s svoje poti okoli Lune in nazaj na Zemljo. Kljub prekrasnim fotografijam pa je vsaj v naših medijih ostalo odprto vprašanje, ali so te fotografije vredne svoje cene. To pa nas vrača na osnovno vprašanje, ali se splača vlagati v vesoljske raziskave. Ali ima širša skupnost kaj od teh raziskav. Da bi skušal odgovoriti na to vprašanje, moram nekoliko poseči v zgodovino teh raziskav.
Nedvomno je bil razvoj prvih raket in kasneje prvih satelitov posledica oboroževalne tekme najprej med nacistično Nemčijo in zavezniki in kasneje med demokratičnim in totalitarno-komunističnim blokom. Vendar so se že na prehodu iz petdesetih v šestdeseta leta predvsem v ZDA pojavile zamisli, da je smiselno vesoljsko tehnologijo osvoboditi striktno vojaške uporabe in ji dati nove civilne cilje. Tem zamislim je sledil John F. Kennedy in v svojem inavguralnem govoru leta 1961 kot bodoči predsednik zatrdil, da bo še pred koncem desetletja postavil človeka na Luno. Tudi takrat so se pojavili ugovori, da je to predrago in da ne služi povprečnemu državljanu. Na žalost JFK pristanka človeka na Luni ni dočakal, vendar so bili njegovi nasledniki dovolj razumni, da so pri njegovem projektu vztrajali. Ko gledam danes nazaj, z občudovanjem ugotavljam, da je pristanek človeka na Luni človeštvu prinesel izjemen tehnološki napredek, predvsem ZDA pa tudi velike materialne koristi in vodilno mesto v računalniški tehnologiji.
Za vodenje pristanka na Luni so človeške reakcije prepočasne. Zato je bilo treba razviti nov tip računalnika, ki je dovolj majhen, da gre v lunarni modul, in hkrati dovolj sposoben, da vodi pristanek. Ta izjemen tehnološki dosežek je samo šest tednov po prvem pristanku na Luni leta 1969 prišel na trg kot HP 9700 in postal prvi namizni računalnik. Temu je sledila hitra »kompjutorizacija« sveta. Namizni računalniki so prišli v vsako podjetje, v vsako pisarno in v večino domov. Nastajala so nova podjetja, ki so nadaljevala in pospeševala tehnološki razvoj tako računalnikov samih kot tudi programske opreme. Med njimi so igrali vidno vlogo že omenjeni HP, IBM, Compaq, Microsoft in številni drugi. Na osnovi namiznega računalnika je bil razvit prenosni računalnik. Ta izrazito hiter razvoj računalništva in njegova razširjenost v moderni človeški družbi sta omogočila razvoj robotike in umetne inteligence. S tem so bili položeni temelji moderni visokotehnološki družbi.
Ko govorimo o tehnološkem in družbenem razvoju, o vzrokih za napredek enih in zaostajanje drugih, pogosto spregledujemo pomembne spodbude temu razvoju, ki so izšle iz projekta JFK. Očitno tega ni spregledal sedanji predsednik ZDA Donald Trump. V svojem inavguralnem govoru lansko leto je obljubil, podobno kot pred njim JFK, da bo postavil človeka na Mars. Ta trenutek ne morem reči, do katerih novih tehnologij nas bo ta projekt vodil, in prepričan sem, da tudi predsednik Trump tega ne ve. Prepričan pa sem, da bo ta projekt odločilno pospešil tehnološki razvoj in dvignil življenjski standard ljudi. Prepričan sem, da to pričakuje tudi predsednik Trump in da je prepričan, da bodo največje koristi od tega projekta imeli tisti, ki so ga začeli; Artemis 2 je začetek tega projekta in ga bodo v nadaljevanju tudi vodili.
Z zadovoljstvom sem opazil, da je eno slovensko podjetje sodelovalo pri projektu Artemis 2. Želim si, da bi prihajajoča desnosredinska vlada pokazala kar največjo mero razumevanja za sodelovanje slovenske znanosti in podjetništva pri tako pomembnih tehnološko-razvojnih projektih, kot je pristanek človeške posadke na Marsu. Jasno je, da Slovenija sama podobnih tehnološko-razvojnih projektov ne more oblikovati, pogrešam pa to pripravljenost s strani EU. Mogoče pa bi naši evroposlanci to temo lahko sprožili v Evropskem parlamentu. Jaz bi jim bil vsekakor hvaležen.
Dr. Andrej Umek
The post Zakaj Artemis 2? first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Zakaj Artemis 2? z dne, 2026-04-28 23:30:38, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/zakaj-artemis-2/
