Z delovanjem krške nuklearke se je v Zagrebu seznanila meddržavna komisija. Minister Bojan Kumer je izpostavil zavezanost odličnosti njenega obratovanja, hrvaški gospodarski minister Ante Šušnjar pa je prepričan, da bo dobro sodelovanje prineslo tudi rešitev za problem odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

Meddržavna komisija se je v Zagrebu seznanila z delovanjem Nuklearne elektrarne Krško ter stanjem sredstev v slovenskih in hrvaških skladih za razgradnjo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov ter izrabljenega goriva, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Obravnavali so tudi četrto revizijo programa razgradnje Neka in program ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Dokumente bodo predložili slovenski vladi in hrvaškemu parlamentu, pričakujejo pa, da bodo do konca leta sprejeti in začeli veljati. Predstavili so še aktivnosti pri pripravi lokacij za sprejem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.

Minister Bojan Kumer je poudaril, da komisija ključno spremlja obratovanje, prihodnjo razgradnjo in ravnanje z odpadki, ter izpostavil visoke varnostne standarde Neka in njegov pomen za zanesljivo oskrbo z elektriko v regiji. Hrvaški minister Šušnjar je dodal, da elektrarna obratuje varno in pomembno prispeva k stabilnosti cen energije, pogovarjali pa so se tudi o skupnem prevzemu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. »Danes pa smo se pogovarjali tudi o skupnem prevzemu nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, kar je tema, pri kateri intenzivno in zelo dobro sodelujemo že nekaj let. Prav to skupno sodelovanje bo zagotovilo rešitev tega problema odpadkov ter stabilnost delovanja elektrarne v prihodnjem obdobju,« so Šušnjara povzeli v sporočilu za javnost.

Naslednje zasedanje komisije bo v drugi polovici leta v Sloveniji.

Dobro je vedeti …

Če se nekdo lažno predstavlja, da »zbira podpise za gluhoneme«, s tem žrtev spravi v zmoto in od nje iztrži denar ali drugo premoženjsko korist, lahko policija in tožilstvo to obravnavata kot kaznivo dejanje goljufije: za osnovno obliko je zagrožen zapor do treh let, pri majhni škodi in majhni koristi pa denarna kazen ali zapor do enega leta; če goljufijo stori več oseb, ki se združijo za goljufanje, ali nastane velika škoda, je zagrožen zapor od enega do osmih let, v hudodelski združbi pa od enega do desetih let. Če storilci pri tem “poskusijo” (npr. nagovarjajo ljudi, a ne pride do izročitve denarja), je lahko kazniv tudi poskus, praviloma v mejah kazni za samo dejanje (lahko tudi mileje).