Volitve županov, članov občinskih oziroma mestnih svetov ter članov svetov četrtnih in krajevnih skupnosti bodo po vsej Sloveniji potekale v nedeljo, 15. novembra. V občinah, kjer župani ne bodo izvoljeni v prvem krogu, pa bo drugi krog volitev sledil dva tedna pozneje, torej 29. novembra.

Predvsem bo tokrat v ospredju Ljubljana, ne samo zato, ker je slovenska prestolnica, temveč tudi zaradi merjenja vpliva dosedanjega dolgoletnega župana Zorana Jankovića. Ta pri 73 letih ni več rosno mlad, prvič pa je županski stolček zasedel leta 2006, torej v času prve Janševe vlade, potem ko je bil »izgnan« iz Mercatorja, kjer je bil po Miranu Goslarju ter Kazimirju Živku Preglu predsednik uprave z jasno politično podporo Milana Kučana, s katerim je soustanavljal Forum 21, ki uradno ne deluje več.

Doslej vedno zmagal v prvem krogu

Za vplivnega Jankovića preboj v ljubljanski magistrat pred dvajsetimi leti ni bil ravno veliko presenečenje. Navsezadnje je imel že pred tem močno medijsko podporo, znamenita afera z maturo mlajšega od njegovih sinov mu javnomnenjsko ni škodila, kakor tudi ni škodila tedanjemu šolskemu ministru Slavku Gabru (LDS). Janković uradno sicer ni bil strankarski človek, bil pa je človek iz ožjega kroga Milana Kučana, navsezadnje sta skupaj celo delovala v košarkarskem klubu Olimpija, Janković pa je pozneje imel »svoj« ženski rokometni klub Krim Elekta, ki je bil sponzorsko povezan s celotno družino. Zdi se, da mu je razrešitev s funkcije prvega moža Mercatorja prinesla še nekaj novih točk, saj se je lahko predstavljal kot žrtev političnih spletk, hkrati pa se je prikazoval kot menedžer, ki nima zveze s politiko. Jeseni 2006 je na volitvah zmagal v prvem krogu s skoraj 63 odstotki glasov, drugouvrščeni France Arhar, sicer kandidat pomladne strani, jih je osvojil dobrih dvajset, dotedanja županja Danica Simšič (SD) pa niti osem odstotkov.

Tu velja spomniti, da je bil doslej prvi in edini ljubljanski župan iz pomladne opcije Jože Strgar (med letoma 1990 in 1994), ki je bil hkrati zadnji župan, ki je Ljubljano upravljal še po starem sistemu. To pomeni, da je bil formalno predsednik skupščine mesta Ljubljana (kar je bila posebna upravna enota, Ljubljana pa je bila razdeljena na pet občin, ki so obsegale še primestno okolje). Z reformo leta 1994 je prvi župan postal Dimitrij Rupel (LDS), sledili pa sta mu – z enim mandatom – Vika Potočnik (LDS) in že omenjena Simšičeva.

Jankovićeva dvajsetletna vladavina je bila dejansko prekinjena le enkrat, in sicer zaradi parlamentarnih volitev, na katerih je nastopila njegova »instant« stranka Pozitivna Slovenija. Takrat je v vmesnem obdobju Mestno občino Ljubljana vodil podžupan Aleš Čerin (ne smemo ga zamenjati z istoimenskim aktivistom iz katoliških vrst, ki je nekaj let mlajši). Zato bo izid po dvajsetih letih Jankovićeve vladavine, ki sta jo zaznamovala korupcija in v zadnjih letih tudi močan vpliv na delovanje vlade Roberta Goloba, še toliko bolj zanimiv.

Primc povečuje prepoznavnost

Toda če pogledamo zgodovino vseh volitev, ki so sledile prvi Jankovićevi zmagi, se je ponavljal vzorec Milana Kučana s predsedniških volitev, saj je Janković vsakič dobil okoli 60 odstotkov glasov. Pri tem je največ dobil leta 2010 (skoraj 65 odstotkov), najmanj pa leta 2014 (57,5 odstotka). Zanimivo je tudi, da je leta 2014 prejel »samo« dobrih 46 tisoč glasov, kar je komaj dobra polovica rezultata iz leta 2006. Leta 2018 se mu je najbolj približal Anže Logar (takrat SDS) s skoraj 30 odstotki in skoraj 30 tisoč glasovi. Na volitvah 2022 je Janković bistveno bolj prevladal, verjetno tudi zaradi učinka Roberta Goloba, sicer nekdanjega podpredsednika Pozitivne Slovenije. Udeležba na županskih volitvah leta 2022 je bila druga najnižja doslej (malo manj kot 40 odstotkov), slabša je bila samo še leta 2014, ko je dosegla manj kot 36 odstotkov.

Leta 2022 je bila na drugem mestu med kandidati Nataša Sukič, sedanja poslanka Levice, ki je dobila malo manj kot deset odstotkov glasov, vsi pomladni kandidati pa so ostali daleč zadaj. Tedanji kandidat SDS Igor Horvat je denimo dobil malenkost manj glasov od Aleša Primca, oba sta bila med šestimi in sedmimi odstotki. Je pa Primcu uspelo postati ljubljanski mestni svetnik, Horvat pa se je nato pridružil Logarjevim Demokratom. Na splošno je bil izplen desne sredine v Ljubljani leta 2022 zelo klavrn. Jankovićeva lista je osvojila 18 svetniških mest, SDS in Svoboda po šest, Glas za otroke in družine ter NSi po dve, SLS pa eno (Tina Bregant). Vendar je bila to glasna manjšina, kar še zlasti velja za Primca, ki je ves čas ostal aktiven nasprotnik tako projekta Jankovićevega »drekovoda« C0 kot tudi rušenja ljubljanske tržnice. Ker je na splošno ostal zelo prepoznaven v mestni politiki, ne preseneča, da se je znova odločil za kandidaturo. Tudi mestna svetnica Mojca Sojar (NSi in Fokus) kandidira drugič, medtem ko je Mihael Jarc kandidaturo očitno umaknil.

SDS stavi na »novi obraz«

Prav tu pa se postavi vprašanje, ali bi bilo bolje, če bi desna sredina iskala skupnega kandidata, ali pa je bolje, da se vsaka stranka odloči za svojega. Tu imajo veliko vlogo interne javnomnenjske meritve, ki skušajo ujeti trend, in očitno se ta trend nagiba v smer drobljenja glasov z namenom, da se doseže drugi krog. Če Primc stavi na prepoznavnost v ljubljanski mestni politiki, pa je SDS posegla po modelu »novega obraza«, pri čemer je arhitekt Aleš Vrhovec dobil tudi podporo Demokratov in SLS. SDS je prejšnji teden odprla svoj volilni štab na Nazorjevi ulici v Ljubljani, kjer se bodo v času pred volitvami volivci lahko srečevali z Vrhovcem.

»Ljubljana potrebuje strokovnjaka, ki razume mesto, ki razume urbanizem in ki teh stvari ni vzel – tako kot moji protikandidati – na kakšnem enotedenskem tečaju,« je povedal Vrhovec. Po njegovih besedah so v Ljubljani stanovanja eno ključnih vprašanj, zato je ena njihovih temeljnih zavez, da omogočijo gradnjo več stanovanj, ob tem pa bi pripravili modele najema s poznejšim odkupom. Kot napoveduje, bi ljubljanske ulice očistili in s pomočjo policije »naredili red«, odvisnikom pa pomagali.

Ob tem je Vrhovec opozoril, da je treba narediti konec nasedanju lažem župana Zorana Jankovića, da je on zaslužen za razvoj Ljubljane, saj se je v drugih primerljivih mestih zgodilo vsaj toliko ali precej več kot v Ljubljani. »Nehati je treba z lažjo, da smo temu človeku kar koli dolžni, čas je za spremembo, čas je za drugačno upravljanje mesta. Mesto potrebuje upravnika, ne pa dvor in vladarja,« je bil kritičen. Na seznamu županskih kandidatov bo zaradi žreba na zadnjem mestu, a svetopisemska modrost pravi, da bodo prvi zadnji in zadnji prvi.

Luka Mesec kot zamenjava za Jankovića?

Za Jankovića bo sicer tokratni izziv težji od prejšnjih, saj si je v navezi z beograjskim režimom ter s posegi v Rogu pokvaril odnos z levičarskimi aktivisti. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, kolikšno alternativo dejansko predstavljajo kandidati opozicijskega trojčka (za Svobodo Klemen Boštjančič, za SD Marko Koprivc in za Levico Luka Mesec), saj se večinoma nočejo spuščati v analizo najbolj spornih točk Jankovićevega vladanja. Tu je še Anton Rop, ki se vrača v politiko po dolgih letih odsotnosti in bi lahko aktualnemu županu odščipnil nekaj odstotkov. Dosedanje anketne projekcije nakazujejo drugi krog, vendar pa naj bi bil med Jankovićevimi zasledovalci Luka Mesec daleč najmočnejši. Projekcije Ninamedie nakazujejo, da bi Mesec dobil 20 odstotkov, podobno tudi lista Levice, ki se je v Ljubljani v zadnjem času zelo okrepila, zlasti v mestnem središču. Čeprav anketam ne moremo slepo zaupati, pa vse kaže, da bo Mesec pustil kandidate desne sredine daleč za seboj. Zadnje raziskave kažejo, da si mnogi Ljubljančani želijo predvsem »socialno usmerjenega« župana, ki bo skrbel za mlade, družine in manj premožne, Luka Mesec pa naj bi povsem ustrezal takšnemu profilu. Afera Fotopub in domneve o njegovi vpletenosti v zgodbe s kokainom naj bi mu celo dvigovale »rejting«, saj uživanje kokaina za Ljubljančane bojda ne velja za hudo slabost – prej za prednost.

Videti pa je, da je tudi Milan Kučan očitno aktiviral svoje rezervne scenarije, saj računa, da bo na volitvah skoraj zagotovo zmagal eden od kandidatov levice, ne glede na to, da sam podpira Jankovića. Njegova hči Ana Kučan pa naj bi kandidirala na Ropovi listi. To tudi pomeni, da zadnji šef partije načrtuje, da bo levica imela v ljubljanskem mestnem svetu dvotretinjsko večino. Skratka, po Jankoviću – Janković.

Gašper Blažič, Demokracija

The post Dvojna bitka za Ljubljano: po Jankoviću – “Janković”? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Dvojna bitka za Ljubljano: po Jankoviću – “Janković”? z dne, 08.11.2026 11:55, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/dvojna-bitka-za-ljubljano-po-jankovicu-jankovic/