Emil Rojc, ki je Občino Ilirska Bistrica vodil v treh mandatih med letoma 2010 in 2022, ponovno kandidira za župana s podporo stranke SDS.

Kot osrednji izziv občine izpostavlja upadanje števila rojstev in krčenje prebivalstva. V ospredje programa postavlja mlade družine, dostopnejše vrtce, gradnjo stanovanj, močno gospodarstvo, skrb za starejše in šport ter obnovo komunalne infrastrukture. Do dela sedanjega župana dr. Gregorja Kovačiča je kritičen predvsem zaradi razkoraka med predvolilnimi napovedmi iz leta 2022 in dejanskimi rezultati. V pogovoru mirno in argumentirano pojasnjuje svoje prednostne naloge ter razkriva, kaj bi pri vodenju občine spremenil.

Občino ste vodili dvanajst let. Zakaj se po štirih letih premora ponovno podajate na volitve?

Ker menim, da lahko s svojimi izkušnjami pomagam pri težavah, ki jih občani občutijo vsak dan. V mojih treh mandatih smo v občino skupaj z državo in zasebnimi partnerji investirali več kot 180 milijonov evrov, po neodvisni analizi ISSO pa smo v zadnjih štirih letih mojega vodenja napredovali za 31 mest. V iztekajočem se mandatu pa smo po moji oceni zamudili pomembne razvojne priložnosti. Želim, da občina ponovno odločneje pripravlja in izvaja projekte ter da se njihov učinek neposredno pozna v življenju ljudi.

Kaj vidite kot največji problem občine v tem trenutku?

Največji problem v občini je upadanje števila rojstev in posledično krčenje ter staranje prebivalstva. Že analiza ISSO iz mojega preteklega mandata je pokazala, da je demografija naša najšibkejša točka – brez negativnih demografskih kazalnikov bi bila Ilirska Bistrica v času mojega mandata po uspešnosti uvrščena kar na 32. mesto med 212 občinami. Zato je osnovna naloga našega programa prav rešitev tega vprašanja z zagotavljanjem kakovostnih pogojev za bivanje, predvsem za mlade družine in starejše.

Ali sedanjemu županu dr. Gregorju Kovačiču priznate tudi kakšen uspeh?

Seveda. Dokončane so bile nekatere pomembne investicije. Dokončanje projekta zahteva delo, četudi je bil pripravljen v prejšnjem mandatu. Toda obljube iz leta 2022 so bile precej širše: stanovanja za mlade, kakovostna delovna mesta, učinkovito črpanje evropskih sredstev in večje vključevanje mladih. Pri ključnih temah je razlika med napovedmi in rezultati prevelika. V štirih letih županovanja gospoda Kovačiča se s pomočjo občine v gospodarstvu ni odprlo niti eno novo delovno mesto, zgrajeno ni niti eno novo stanovanje, črpanje evropskih sredstev za nove projekte pa je bilo skromno kot še nikoli doslej – četudi je državno politiko vodila opcija, ki ga podpira. Dobro delo bom nadaljeval, pri pomanjkljivostih pa uvedel spremembe.

Pri črpanju evropskih sredstev ste precej kritični. Na čem temelji vaša ocena?

Analiza za obdobje 2022–2025 kaže približno 9,27 milijona evrov evropskih prilivov. Od tega jih je kar 95,7 odstotka povezanih s projekti, ki smo jih začeli leta 2022 ali prej, le 4,3 odstotka pa s projekti, začetimi po letu 2022. To odpira ključno vprašanje: kateri novi veliki projekti bodo nadomestili zaključene investicije? Občina potrebuje pravočasno pripravljene projekte z gradbenimi dovoljenji in vztrajno delo pri pridobivanju državnega ter evropskega sofinanciranja. V ta namen bomo izkoristili dobro sodelovanje na državni ravni in podporo stranke SDS.

Kateri ukrepi v vašem programu najbolj neposredno pomagajo mladim družinam?

Zavezujemo se k znižanju cen vrtcev za najmanj 25 odstotkov in zagotovitvi prostega mesta za vsakega otroka. Uvedli bomo tudi brezplačno počitniško varstvo za šoloobvezne otroke do 10. leta starosti. Starši morajo vsak dan usklajevati službo, družinske obveznosti in stroške, ki so se v zadnjih letih z višjimi položnicami za vrtec še povečali. Občina jim mora pri tem konkretno priskočiti na pomoč.

Kako boste financirali znižanje cen vrtcev ob vseh drugih investicijah?

S spremembo prednostnih nalog in bolj gospodarnim delovanjem uprave. Zaključni računi kažejo, da so se stroški plač in prispevkov za zaposlene v občinski upravi med letoma 2022 in 2025 povečali za dobrih 46 odstotkov – z 961 tisoč na 1,41 milijona evrov, število zaposlenih pa s 36 na 42. Pri tem je treba pošteno ločiti stroške novih zaposlitev od zakonskih dvigov plač v javnem sektorju, saj vseh podražitev ni mogoče pripisati županu. Kljub temu pa bomo ustavili nenadzorovano kadrovsko širitev uprave in prihranke preusmerili v subvencije otroškega varstva.

Pri stanovanjski politiki opozarjate na zaplete pri projektu Pod hribom. Ali nasprotujete tamkajšnji gradnji?

Nikakor ne. V mojem mandatu smo izvedli sanacijo degradiranega območja nekdanje tovarne TOK in izpeljali izdelavo občinskega prostorskega načrta, s katerim smo postavili temelje za izgradnjo stanovanj. Za začetek gradnje je bila v mojem mandatu izvedena idejna zasnova. V prvi fazi bomo stanovanja zagotovili prav v soseski Pod hribom. Nasprotujem pa pristopu, pri katerem se s spremembo prostorskih aktov na malem prostoru načrtuje kar 200 stanovanj v visokih blokih brez zadostnega števila parkirišč. Občina je za projektiranje prve etape in komunalne ureditve mimo klasičnega odprtega razpisa namenila skoraj milijon evrov, medtem ko denarja za gradnjo še ni. Pripravljena dokumentacija sama po sebi še ne rešuje stanovanjske stiske mladih.

Kje vse nameravate graditi stanovanja za mlade družine?

Na območju Pod hribom bomo gradili neprofitna stanovanja v zmernem obsegu, ob upoštevanju volje soseske in brez prekomerne pozidave. Pozneje pa bomo stanovanja zagotovili še na ostalih zazidalnih območjih, ki jih Občinski prostorski načrt (OPN) določa za enakomerno poselitev mesta Ilirska Bistrica: ob cesti Ilirska Bistrica–Knežak, pod Domom starejših občanov, na območju nekdanje tovarne Topol, južno od osnovne šole ter zahodno od Žabovce. Izven mesta pa bomo širili zazidljive parcele okrog vasi za gradnjo individualnih hiš.

Mlade družine potrebujejo tudi dobre službe. Kako boste privabili nove vlagatelje in ustvarili kakovostna delovna mesta?

V mojih mandatih smo komunalno opremili in zapolnili industrijski coni v Trnovem, na Baču in ob obvoznici. Zdaj bomo coni Bač in Plama razvijali naprej z novo energetsko infrastrukturo. Industrijsko cono Plama bomo opremili z dodatnim napajanjem z najmanj 40 MW električne energije in 10 MW plina. Ta dodatna energija je nujen pogoj, da cona postane zanimiva za vlagatelje z napredno tehnologijo in obvladovanjem trga. Upravljanje podjetniškega inkubatorja pa bomo prenesli pod okrilje občine, da bo pregledno podpiral zagon domačih podjetij in ustvarjal prava lokalna delovna mesta.

Kakšne načrte imate na področju šolstva in vključevanja mladih?

V preteklih mandatih smo zgradili vrtec Jožefe Maslo in novo šolo v Podgradu ter obnovili šole v Kuteževem, Ilirski Bistrici, Pregarjah in Knežaku. V prihodnjem mandatu bomo pri Osnovni šoli v Knežaku zgradili še telovadnico in uredili varno šolsko pot. Namesto pisanja strategij tik pred volitvami bomo pospešili ureditev Sokolskega doma, da bo zaživel kot pravi mladinski center, in uvedli mesečne bone za subvencioniranje športnih ter kulturnih dejavnosti.

Kaj konkretno obljubljate športnikom in rekreativcem?

Skrb za šport je temelj zdrave skupnosti, zato bomo sistematično podpirali športna društva in gradili športne objekte. S podporo stranke SDS in evropskimi sredstvi bomo v mestu celovito uredili športno infrastrukturo, vključno s Športnim parkom Trnovo in telovadnico v Knežaku.

Kaj vas ob tem najbolj moti pri spremenjenem projektu telovadnice OŠ Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici?

Leta 2022 smo imeli zaključen razpis za sodobno večnamensko dvorano z regularnim rokometnim igriščem, 800 sedeži in garažno hišo za 46 vozil ter rešilce. S spremembo projekta v tem mandatu smo izgubili tri leta, športni del pa je več kot trikrat manjši, brez garažne hiše in z igriščem, ki ne zadošča za uradne rokometne tekme. Tudi opozorila o začetku gradnje brez celovite dokumentacije (PZI) in zamiku roka v leto 2027 zahtevajo jasna pojasnila in odgovorno vodenje investicije.

Sedanji župan napoveduje celovito obnovo 24 mestnih ulic ob obnovi vodovoda. Kaj bi vi naredili drugače?

Obnova vodovoda za zmanjšanje vodnih izgub je nujna in jo podpiram. Toda nevarno je, da je občina iz proračuna črtala 14 že pripravljenih projektov za obnovo kanalizacije v vrednosti 9,6 milijona evrov prav na tistih ulicah, ki se bodo zdaj prekopavale zaradi vodovoda. Stanje kanalizacije in projekte za ceste ter pločnike je treba pripraviti vnaprej, ne pa kanalizacije preverjati šele med gradnjo ob odprtem jarku, saj tvegamo ponovno razkopavanje novega asfalta in evropske kazni zaradi neizpolnjevanja 98-odstotne priključenosti. Z državnimi in evropskimi viri bomo poskrbeli za sočasno ureditev vodovoda, kanalizacije, mestnih ulic in mirujočega prometa.

Kako pa boste znižali komunalne položnice?

Z obnovo vodovodnega omrežja, zmanjševanjem vodnih izgub in učinkovitejšim poslovanjem komunale bomo občanom znižali položnice.

Kakšni so vaši načrti na področju cestne infrastrukture?

Na področju cest bomo poleg obnove mestnih ulic in lokalnih cest začeli graditi novo cesto Ilirska Bistrica–Črne njive ter zgradili krožišči v Podgradu in Hrušici. Nujna je tudi obnova lokalnih cest do vasi Veliko Brdo, Ostrožno Brdo in Studena Gora. Dolgoročno pa se bomo odločno zavzemali za umestitev avtoceste v skladu z interesi lokalnega prebivalstva, kar bo spodbudilo gospodarstvo in pozitivne migracijske tokove.

Vaše stališče do Regijskega parka Snežnik povzema geslo »Park DA, prisila NE«. Kaj to pomeni za lastnike zemljišč?

Podpiram varovanje narave, vendar mora občina poslušati ljudi, ki na tem območju živijo, kmetujejo in gospodarijo z gozdovi. Namesto pravnih sporov pred Upravnim sodiščem in zavračanja referendumskih pobud bomo park ohranili, a odpravili pretekle krivice ter poskrbeli za izključitev vseh prisilno vključenih zasebnih parcel. Kmetom bomo zagotovili sofinanciranje kmetijske mehanizacije, modernizacijo poljskih in gozdnih poti ter spodbude za nakup varovalne opreme za zaščito pred zvermi.

Kje vidite priložnosti za razvoj turizma in ohranitev poseljenosti podeželja?

Turizem bomo brez nepotrebnih blokad in ob spoštovanju sprejetih prostorskih načrtov razvijali na Mašunu, Sviščakih, naših jezerih Klivnik in Mola ter v Brkinih.

Kako boste poskrbeli za razvoj podeželja?

Ključen ukrep za ohranitev podeželja so ustrezna cestna infrastruktura ter ohranjanje podeželskih šol za vsako ceno. Šole so namreč ključne za ohranitev prebivalstva na podeželju. Zelo pomembno vlogo imajo tudi vaški domovi in otroška igrišča.

Kakšen je vaš pogled na civilno zaščito in gasilce?

Za ohranitev varnost vseh občanov bomo zagotovili dodatna sredstva za civilno zaščito in gasilce. Ob tem posebej poudarjam, da bomo financirali tako izgradnjo in obnovo gasilskih domov kot tudi nakup sodobne gasilske opreme, čemur sedanje vodstvo v nekaterih primerih žal nasprotuje. Naš cilj je čim bolj zmanjšati število nesreč ter preprečiti žrtve in druge posledice oziroma omiliti njihov obseg.

Kakšni so vaši načrti na področju zdravstvene oskrbe in kakšno vsebino namenjate stari stavbi zdravstvenega doma?

V mojem mandatu smo zaključili izgradnjo prizidka k Zdravstvenemu domu Ilirska Bistrica, kar je glede na prostorsko stisko stare stavbe velika pridobitev. Sedaj je treba izvesti še prenovo starega zdravstvenega doma in tej stavbi nameniti vsebino. Nova organizacija nujne medicinske pomoči v Sloveniji je zasnovana tako, da bo neprekinjeno nujno medicinsko pomoč izvajalo dvanajst urgentnih centrov (deset na novo zgrajenih urgentnih centrov, ljubljanska in ptujska urgenca) ter osemnajst satelitskih urgentnih centrov. Kriterija pri postavljanju mreže nujne medicinske pomoči oziroma satelitskih urgentnih centrov sta oddaljenost oziroma dostopnost krajev do glavnega urgentnega centra in število prebivalcev. Na osnovi navedenega je Občina Ilirska Bistrica izbrana kot primerna lokacija satelitskega urgentnega centra in v ta namen bodo preurejeni in opremljeni prostori stare stavbe.

Prebivalstvo v občini je v povprečju za tri leta in pol starejše od slovenskega povprečja. Kako boste v prihodnjem mandatu poskrbeli za starejše občane in upokojence?

Želim si, da bi bila naša občina prostor, v katerem bodo tudi starejši občani našli toplino, varnost in spoštovanje. Že v mojem preteklem mandatu smo uvedli kombi prevoze za starejše po občini in zelo dobro sodelovali z Domom starejših občanov. To skrb bomo v prihodnje še nadgradili. Poseben poudarek bomo namenili povezovanju generacij: kupljenemu Sokolskemu domu bomo vdihnili vsebino in tam uredili sodoben mladinski center, ki bo vključeval programe sobivanja ter medgeneracijskega povezovanja s starejšimi. Z vzpostavitvijo satelitskega urgentnega centra in znižanjem komunalnih položnic pa bomo starejšim zagotovili hitro zdravstveno oskrbo v domačem kraju ter jim finančno razbremenili vsakdan.

Kako komentirate nedavni soočenji na TV Galeja in Radiu 94, kjer vas je kandidat Levice Rok Jenko skozi celotni oddaji osebno napadal ter vas označil za »subjekt« in »političnega konvertita«?

Takšen način komuniciranja več pove o tistem, ki napada, in o tistih, ki so ga v to vlogo postavili, kot o meni. Gospod Jenko je že v uvodni minuti na TV Galeja odkrito priznal, da je glavni razlog njegove kandidature obračunavanje z mano. Enako nekulturno obnašanje je nato ponovil tudi na soočenju na Radiu 94. Ob tem pa posebno pozornost vzbuja več zelo zgovornih dejstev: gospod Jenko je kandidaturo vložil tik pred zdajci, na listi Levice za občinski svet sta vsega skupaj le dva kandidata – on in še ena kandidatka . Vse to potrjuje, da je šlo za vnaprej dogovorjeno igro in da ima kandidatura gospoda Jenka en sam namen: uporabiti medijski prostor na soočenjih na TV Galeja in Radiu 94 za mojo osebno diskreditacijo in provociranje, da bi se sedanji župan v ozadju lahko prikazoval kot umirjen in nekonflikten. Tej prozorni pasti nisem nasedel. Naši občani so modri ljudje, takšne zrežirane predstave hitro spregledajo in na volitvah pričakujejo konkretne rešitve, ne pa političnega podtikanja.

Na soočenjih so vam protikandidati usklajeno očitali tudi, da v dvanajstih letih niste naredili nič za gospodarstvo, šport in stanovanja ter da celo nasprotujete gradnji stanovanj in avtoceste. Kako odgovarjate na te trditve?

Te trditve so del iste dogovorjene taktike in so v popolnem nasprotju z dejstvi ter uradnimi dokumenti. Govoriti, da v 12 letih nismo naredili ničesar, medtem ko smo v občino pripeljali za več kot 180 milijonov evrov investicij, zgradili obvoznico, nov vrtec, novo šolo v Podgradu, prizidek k zdravstvenemu domu, obnovili šole ter komunalno opremili in zapolnili industrijski coni v Trnovem in na Baču, je podcenjevanje naših občanov, ki vse te projekte vsak dan vidijo in uporabljajo. Enako neresnične so obtožbe, da nasprotujem stanovanjem ali avtocesti. Prav v mojem mandatu smo sanirali degradirano območje nekdanjega TOK-a in sprejeli Občinski prostorski načrt, ki je sploh omogočil stanovanjsko gradnjo na več lokacijah po mestu. Ko protikandidatom zmanjka lastnih rezultatov, se pač zatečejo k potvarjanju preteklega dela.

Odprlo se je tudi vprašanje vračila štirih milijonov evrov za širokopasovno omrežje in vašega sodelovanja s stranko SDS. Kaj sporočate volivcem glede teh dveh očitkov?

Na televizijskem soočenju v tridesetih sekundah seveda ni bilo mogoče podrobno pojasniti celotnega ozadja projekta GOŠO, zato je prav, da občani spoznajo vsa dokumentirana dejstva. Prvič, pri tem projektu ni šlo za nikakršno oškodovanje proračuna ali izgubo denarja – optično omrežje je bilo decembra 2012 dejansko zgrajeno in občani ga še danes uporabljajo. Drugič, mandat župana sem nastopil 11. novembra 2010, medtem ko so bile ključne odločitve sprejete že prej: konzorcij pod vodstvom Občine Sežana je skupno prijavo z že izbranim izvajalcem oddal oktobra 2010, pogodbi za našo občino pa sta bili sklenjeni 9. novembra 2010, torej pred mojim prihodom na občino. Do zapleta je prišlo zato, ker je pristojno ministrstvo tik pred zdajci, 4. oktobra 2010 – le deset dni pred rokom za prijavo –, objavilo nov seznam t. i. belih lis. Občine so ministrstvo zaprosile za usmeritev in v dobri veri sledile njegovemu navodilu, naj pogodbo dopolnijo s pogajanji. Isti državni organ je nato februarja 2011 vlogo uradno odobril, junija 2011 podpisal pogodbo o sofinanciranju, izplačal sredstva ter v letih 2013 in 2015 projekt dvakrat ocenil kot uspešno izveden, nakar je država začela izpodbijati lastne odločitve.

Tudi očitki, da sem trmasto zavračal poravnavo, so neresnični. Kot zakoniti zastopnik občine sem bil po zakonu dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja – če bi na prvi poziv države brez pravnega boja vrnil milijone evrov za projekt, ki ga je država sama odobrila, bi občino pahnil v bankrot in ravnal neodgovorno. Poleg tega o postopku nisem odločal sam: vse odločitve smo župani konzorcija (Sežana, Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina) sprejemali soglasno na priporočilo odvetniške družbe, z zadevo pa je bil že leta 2015 seznanjen tudi občinski svet. Sam pa sem si aktivno prizadeval za dogovor, kar dokazuje tudi moja uradna elektronska korespondenca iz februarja 2021, ko sem Ministrstvo za javno upravo v imenu vseh treh občin osebno in pisno zaprosil za sestanek ter sklenitev poravnave. Danes je seveda lahko biti general po bitki in trditi, da je bila poravnava edina prava pot. Namesto iskanja krivcev v preteklosti bi moralo sedanje vodstvo skupaj s sosednjimi občinami od vlade zahtevati sistemsko rešitev za napako državnega aparata.

Kar pa zadeva mojo kandidaturo s podporo stranke SDS: svojih življenjskih vrednot in pogledov nisem nikoli spremenil, niti tega od mene v SDS nihče ni zahteval. Stranka SDS je pokazala izjemno širino, povezovalnost in spoštovanje do našega preteklega dela, nenazadnje pa je prav vlada pod vodstvom SDS naši občini v preteklosti zagotovila ključna sredstva za obvoznico in 12-milijonski projekt obnove vodovoda. To je dokaz, da za razvoj Ilirske Bistrice štejejo sodelovanje in rezultati, ne pa ideološke delitve.

Kaj bi pri svojem načinu dela spremenili glede na prejšnje tri mandate?

Več časa bom namenil neposrednemu pogovoru z ljudmi. V zadnjem mandatu sem temu posvetil premalo pozornosti, čemur je močno botrovala tudi epidemija covida-19, prevečkrat pa sem se odzival na provokacije, kot je bila na soočenju, ki ga je organizirala TV Galeja. Iz tega sem se nekaj naučil. Ponovno bomo uvedli redne tedenske pogovore župana z občani in vrnili besedo krajevnim skupnostim, ki najbolje poznajo vsakodnevne potrebe po vaseh. Dostopnost župana mora biti redna praksa skozi ves mandat.

Zakaj naj volivke in volivci na volitvah zaupajo prav vam?

Ker prinašam dvanajst let izkušenj vodenja občine in preverjeno delo, ki ga občani lahko presojajo po realiziranih projektih. Kandidiram s podporo stranke SDS, pri delu pa bom povezovalen in odprt za sodelovanje z vsemi, ki želijo prispevati k razvoju naše občine. Imamo jasen cilj: ustaviti demografski upad, razbremeniti mlade družine, poskrbeti za starejše, zgraditi stanovanja in športne objekte ter urediti infrastrukturo. Želim, da občani razvoj ponovno občutijo v svojem vsakdanjem življenju.

C. R.

The post Emil Rojc ob vnovični kandidaturi za župana (4): »Z izkušnjami in konkretnimi rešitvami za mlade družine, razvoj podeželja ter urejeno občino« first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Emil Rojc ob vnovični kandidaturi za župana (4): »Z izkušnjami in konkretnimi rešitvami za mlade družine, razvoj podeželja ter urejeno občino« z dne, 09.11.2026 12:11, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/emil-rojc-ob-vnovicni-kandidaturi-za-zupana-4-z-izkusnjami-in-konkretnimi-resitvami-za-mlade-druzine-razvoj-podezelja-ter-urejeno-obcino/