Komaj po koncu Golobove vlade se resnično izstavlja račun štirih let golobizma. Evropska komisija v pomladanski gospodarski napovedi za leto 2026 opozarja na vse večje fiskalne pritiske na slovenski proračun. Kljub začasnemu zniževanju deleža javnega dolga v BDP država stopa na pot višjih javnofinančnih primanjkljajev, naraščajoče tekoče porabe in vse večje odvisnosti od evropskih sredstev. Štiri leta neodgovorne fiskalne politike so državo korak za korakom pripeljala v nevarno območje trajnih primanjkljajev, katerih končna postaja utegne biti celo stagflacija: nevarno socioekonomsko stanje, kjer gospodarski padec spremlja inflacija.

Po podatkih Evropske komisije se je delež javnofinančnega primanjkljaja v Sloveniji leta 2025 močno povečal na 2,5 odstotka BDP. Razlogi niso posledica gospodarske krize ali izrednih okoliščin, temveč predvsem trajnega povečanja tekoče porabe države, rekordno visokih javnih investicij ter počasnejše rasti prihodkov od pričakovane.

Golobova vlada je ustvarila večji primanjkljaj že v razmeroma ugodnih gospodarskih razmerah. Kako bo javne finance stabilizirala ob morebitni recesiji ali novi gospodarski krizi, če bi ji volivci zaupali še en mandat?

Leto 2026: še več porabe, še višji primanjkljaj

Evropska komisija napoveduje, da se bo javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 povečal na 3,3 odstotka BDP. To pomeni preboj nad maastrichtsko mejo treh odstotkov, ki velja za pomemben signal fiskalne discipline znotraj evrskega območja. Na prihodkovni strani bodo državni proračun prizadela nižja energetska nadomestila in manj prihodkov iz premoženja, delno pa jih bo nadomestil prispevek za dolgotrajno oskrbo. Toda bistveni problem je drugje – država bo še naprej pospešeno povečevala izdatke, ki so »večni« in jih bo treba plačevati vsako leto – izdatke, kot so božičnice v javni upravi, plačna reforma v javnem sektorju, umetno zviševanje minimalne plače itd.

Komisija posebej izpostavlja rast tekoče državne porabe, ki jo bodo poganjali predvsem višji stroški javne uprave, socialnih transferjev in plač v javnem sektorju. Namesto racionalizacije in večje učinkovitosti javnega aparata se je Golobova vlada odločila za nadaljnjo širitev javne porabe.

Komisija posebej opozarja, da v napoved sploh še niso vključeni dodatni ukrepi, ki jih je po presečnem datumu sprejel državni zbor in bi lahko javne finance dodatno obremenili za med 0,5 in 1 odstotkom BDP že v letu 2026.

Brez evropskega denarja bodo težave še bolj vidne

Leta 2027 naj bi se primanjkljaj še povečal na 3,5 odstotka BDP. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da bodo takrat začeli usihati prihodki iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), kar pomeni manj evropskega denarja v državni blagajni.

To razkriva pomembno strukturno težavo slovenskih javnih financ: velik del visokih investicij je trenutno podprt z evropskimi sredstvi. Ko bo ta vir financiranja oslabljen, bo pritisk na domače javne finance še večji.

Če država ne bo pravočasno omejila porabe in izvedla strukturnih reform, obstaja nevarnost višjih davčnih pritiskov na podjetja in posameznike, dodatnega zadolževanja ali obojega hkrati.

Kako naprej?

Ključno vprašanje ostaja, ali si Slovenija lahko privošči nadaljnjo rast javne porabe brez jasnega načrta za dolgoročno vzdržnost javnih financ, kot je to počela Golobova vlada. Zgodovina kaže, da države praviloma zaidejo v težave takrat, ko v dobrih časih ne ustvarjajo rezerv, temveč povečujejo obveznosti.

Evropska komisija s svojo napovedjo pošilja jasno opozorilo, da trenutna politična pot, po kateri nas je zapeljala trenutna vlada, ni vzdržna: pritisk na javne finance raste, prihodki postajajo manj stabilni, odvisnost od evropskega denarja ostaja velika, država pa medtem še naprej povečuje stalne izdatke, kot da se razmere na mednarodnih trgih sploh ne spreminjajo.

Za dolgoročno stabilnost bodo očitno potrebne bolj odgovorne in previdne fiskalne odločitve. Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je sprejela nova desnosredinska vlada v nastajanju, bo sicer proračun stal nekaj dodatnih milijonov, a bo na drugi strani poskrbel za nadaljnjo nominativno rast gsopodarstva. Samo po sebi pa tudi to ne bo dovolj. Luknja, ki jo pušča Golobova vlada je pač prevelika. Nujni bodo tudi premišljeni rezi v javno porabo.