Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Na levi strani političnega spektra vlada huda panika. Obupno se trudijo se podkupiti poslance bodoče desno-sredinske koalicije, eklatantno lažejo o intervetnih zakonih (češ, da gre za nagrajevanje bogatih) in širijo strah pred zlomom javnih financ in bankrotom. Globlji razlog zakaj vlada takšna panika je jasen: v štirih letih je Golobova vlada iz ekonomsko zdrave države naredila evropskega bolnika – če desna vlada stanje sanira, hkrati pa doseže, da davkoplačevalcem ostane več na tekočen računu, jim grozi poljsko-madžarski scenarij, kjer je leva politika praktično izumrla.
Spomnimo, odhajajoči predsednik vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je še oktobra 2025 na veliko zatrjeval, da proračunski primanjkljaj v prihodnje ne bo “presegel treh odstotkov BDP” in celo absurdno trdil, da so ves mandat skrbeli za javnofinančno vzdržnost. Podobno je zatrjeval finančni minister Klemen Boštjančič. Pred volitvami, ki so bile 22. marca, je celo dejal: “Javne finance so stabilne, Slovenija ohranja visoko kreditno oceno ter finančno disciplino.”
Golob je torej risal idilično podobo Slovenije kot gospodarskega čudeža, po katerem se lahko zgledujejo celo zahodnoevropske države. Navadni ljudje so se medtem praskali po čelu in pregledovali številke o nižjem uvozu, industrijski proizvodnji in padcu realnih plač ter se zraven spraševali, ali s premierom živijo na istem planetu. Mediji so mu pri tem pomagali: novic o slabem stanju gospodarstva praktično ni bilo. Zdaj, le nekaj tednov po volitvah, pa je jez informacij popustil in so se kot gobe po dežju začeli pojavljati članki, ki nakazujejo, da smo praktično na poti v bankrot.
Inflacija, ki je najbolj prizadela revne
Slovenija v obdobju Golobove vlade doživela kombinacijo pritiska na življenjski standard, povečane državne porabe in slabšanja določenih kazalnikov konkurenčnosti, pri čemer naj bi bila vloga vladnih politik vsaj delno problematična pri blaženju teh trendov.
Inflacija je v letih 2022 in 2023 dosegala najvišje ravni v zadnjih desetletjih. V Sloveniji je letna inflacija v določenih mesecih presegla celo 9 %, kar so vladni apologeti običajno pripisovali predvsem kombinaciji energetskega šoka po ruski invaziji na Ukrajino, motnjam v dobavnih verigah po pandemiji ter širšemu evropskemu inflacijskemu valu, a to ne razloži dejstva, da smo bili v Sloveniji po inflacijskih odstotkih pogosto med najslabšimi v EU. Vlada je z dodatnim trošenjem, regulacijami cen energentov in administrativnimi posegi želela kratkovidno blažiti mednarodne šoke, dolgoročno pa je v resnici prispevala k ohranjanju inflacijskih pritiskov in večji fiskalni ekspanziji. Še lani je Slovenija bila rekorder po inflaciji živil v evropskem prostoru.
Nominalne plače so v tem obdobju rasle, deloma zaradi pomanjkanja delovne sile in uskladitev v javnem sektorju, vendar je bila realna kupna moč v resnici zaradi inflacije slabša – sploh v zasebnem sektorju. Posebej zaskrbljujoče so napovedi bodoče inflacije. Namesto 2,2-odstotne povprečne inflacije v tem letu IMF po novem Sloveniji na ravni letnega povprečja napoveduje 2,9-odstotno rast cen.
Vlada je namreč s kolektivističnimi ukrepi močno vplivala na razvojni potencial slovenskega gospodarstva. Številke, ki so prišle na dan komaj po volitvah, so pomenljive.
Še leta 2022, ko so se čutili učinki vlade Janeza Janše, je gospodarska rast oz. rast BDP znašala 2,7 odstotka. Leta 2023 je bila zabeležena 2,4-odstotna rast, leta 2024 1,7-odstotna, lansko leto zgolj še odstotek oz. 0,9 odstotka (prilagojeno na število delovnih dni).
Tretja vlada Janeza Janše (Foto: Gov.si)
Slovenska gospodarska rast je nižja od (tudi sicer nizkega) povprečja Evropske unije. Ta je v evrskem območju znašala 1,5 odstotka, v celotni Evropski uniji pa 1,6 odstotka. Pred dnevi smo poročali, da je slovensko gospodarstvo zaradi socialističnih politik trenutne vlade letargično. Ravno nasprotno je v sosednji Hrvaški, kamor se med drugim selijo številna slovenska podjetja. Hrvaški mediji so se letos razpisali, da je življenje v njihovi domovini že v tem trenutku lažje kot v Sloveniji. Negativni trendi pa se ne ustavijo tukaj. Izvoz (spomnimo, izvozna podjetja so hrbtenica slovenskega gospodarstva) se je zvišal zgolj za 0,3 odstotka. Uvoz pa za 2,1 odstotka, poroča STA.
Še najbolj pa buri duhove neravnovesje med rastjo plač v javnem in zasebnem sektorju ter disproporcionalna kadrovska rast javnega sektorja. Lansko leto se je povprečna plača v zasebnem sektorju zvišala za 3,9 odstotka, v javnem sektorju pa kar za 9,4 odstotka. V državnih institucijah se je plača zvišala kar za 11,2 odstotka, kar je med drugim povezano s plačno reformo. Ker se javni sektor povečuje kadrovsko in ker imajo ti kadri višje plače, se posledično drastično povečuje tudi plačna masa javnega sektorja.
Javno-finančne posledice: gospodarstvo ne uspe vplačevati tako hitro, kot znajo oni zapravljati
Gospodarska rast se torej zaradi kolektivističnih ukrepov in štiriletne vojne z gospodarstvom pričakovano upočasnjuje, a že v preteklih letih, ko so podjetniki prispevali za rekordni izplen proračuna (iz naslova višjih davkov) to za državo ni bilo dovolj.
Poročilo Fiskalnega sveta je vlado v odhajanju opozarilp, da se razkorak med prihodki in odhodki povečuje. Po njihovih podatkih je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 dosegel približno -2,5 % BDP, pri čemer je glavni problem izrazita rast javne porabe, ki je prehitela prihodke. Med razlogi so višji stroški dela po plačni reformi, rast socialnih transferjev in povečane investicije, ob hkratnem upočasnjevanju gospodarske rasti. Ko se vse to sešteje, nastane slika politike, ki je v razmeroma kratkem času prešla iz samozavestnih ocen o stabilnosti in nadzoru javnih financ pred volitvami v fazo izrecnega varčevanja in rezov po volitvah. Za ene gre za odgovoren popravek smeri, za druge pa za znak, da so bile predhodne ocene preveč optimistične ali celo politično motivirane. V samo treh mesecih pa beležimo kar milijardo minusa.
Tudi Svet Evropske unije je Sloveniji priporočil rast neto odhodkov na zgornji meji 5,6 odstotka za letošnje leto in 4,4 za prihodnje. Slovenska rast kot jo predvideva Golobova vlada bo opazno višja, in sicer 8,1-odstotna za prihodnje leto in 5,7 odstotka za leto 2027. Odstopanje je nekoliko nižje, v kolikor se upošteva odstopna klavzula za obrambo. Ta je bila sprejeta, da bi države članice lažje obnovile svoje obrambne zmogljivosti zaradi zaostrenih geopolitičnih okoliščin. A tudi ob upoštevanju te odstopne klavzule se slovensko odstopanje zmanjša le za 0,2 odstotka BDP.
Opozarjajo na posledice interventnega zakona, medtem, ko so sami brezglavo zapravljali
Panika, ki trenutno vlada na levici je posledica tega, da se bodo v kratkem izstavili računi. Vsi bodo videli kako pogubna je bila Golobova vlada za gospodarstvo in javne finance, potem pa bodo njihove floskule o tem kako bo javnim financam škodoval interventni zakon naletele izključno na posmeh.
Poudariti je potrebno, da je Golobova vlada zapravljala, v zameno pa nismo dobili nič – razen določenih priviligiranih razredov v javni upravi. Zaradi interventnega zakona bodo pridobili vsi: od najrevnejšega delavca, do najbogatejšega direktorja in tudi vsi vmes. Denar, ki se bo porabil za interventne zakone bo šel ljudem, ti pa ga bodo porabili. Ne bo ga porabila vlada za financiranje svojih poslovnih podvigov, svoje “ulice” in sebi uslužnega javnega sektorja (vključno s tretjo vejo oblasti).
To je bistvo panike, ki smo ji te dni priča. Od laži, ki jih poslušamo o interventnem zakonu, do tega, da želijo celo denarno podkupiti in izsiljevati poslance desnih strank. Grozi jim popolno razkritje.
I. K.
The post Golobova vlada je javne finance zaradi prekomerne porabe spravila na kolena, državljani pa od tega nismo imeli nič first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Golobova vlada je javne finance zaradi prekomerne porabe spravila na kolena, državljani pa od tega nismo imeli nič z dne, 2026-05-17 22:30:35, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-golobova-vlada-je-javne-finance-zaradi-prekomerne-porabe-spravila-na-kolena-drzavljani-pa-od-tega-nismo-imeli-nic/
