Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Poslanka SDS Jana Gržinič je v prvem obsežnejšem intervjuju po volitvah odločno predstavila prioritete svoje stranke. Kot izkušena gospodarstvenica in nekdanja direktorica Zavoda za turizem Pivka poudarja potrebo po vitkejši državi, korenitih reformah in uravnoteženem razvoju vseh slovenskih regij, zlasti Notranjske. V pogovoru kritično ocenjuje zapuščino prejšnje vlade, opozarja na finančno stanje in poziva k jasnemu prelomu s politiko preteklega mandata.

Gospa Gržinič, prejšnji teden je v DZ potekala burna razprava o predlogu SDS za zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14. Kako komentirate izid glasovanja in dejstvo, da nekateri politiki še vedno krčevito branijo birokratski aparat, namesto da bi podprli učinkovito in vitko državo?
Jana Gržinič: Izid glasovanja je bil seveda pričakovan. 49 poslancev je glasovalo za zmanjšanje števila ministrstev, za vitkejšo vlado. Prav v mandatu odhajajoče vlade se je pokazalo, da večje število ministrstev ne pomeni večje učinkovitosti, prej nasprotno. Predstavniki odhajajoče vlade so to ugotovili tudi sami, Robert Golob je celo med kampanjo priznaval, da je bilo večanje števila ministrstev napaka. Lahko pa v zadnjem času spremljamo množične objave razpisov za delovna mesta za nedoločen čas, že v času te vlade se je število zaposlenih v državni upravi povečalo – očitno hočejo še pred koncem mandata urediti službe najbolj zaslužnim. Ustanovljena nova ministrstva niso dala rezultatov; kot glavni dosežek ministra Maljevca so v Levici predstavljali uvedbo dolgotrajne oskrbe, ki na terenu (razen takojšnjega učinka pobiranja novega prispevka in zmanjšanja plačevanja položnic nekaterim v domovih) ni prinesla še nobenega izboljšanja. Ministrica za kmetijstvo je kot enega od dosežkov mandata navedla, da je zdržala dve leti. In še več bi lahko naštevala. Absolutno podpiram tudi idejo, da se nekatere resorje porazdeli po Sloveniji.

SDS je na volitvah potrdila položaj vodilne politične sile v državi. Kaj po vašem mnenju volivci v tem trenutku od vas najbolj pričakujejo – zgolj stabilizacijo razmer ali odločen in korenit prelom s politiko prejšnjega mandata?
Očitno se stranke odhajajoče koalicije ne zavedajo, da so izgubile volitve. Stranke na desni sredini so dosegle najboljši rezultat v zgodovini Slovenije. Rekordno število mandatov in glasov. To je jasen znak, ob visoki udeležbi, da so bili ljudje siti trenutne politike in so volili za spremembe. Zanimivo je, kako se trudijo na levi prikazati rezultat drugače. Volivke in volivci pričakujejo spremembe. Veliko smo hodili po terenu in se pogovarjali z ljudmi. Zlasti v gospodarstvu so razumeli, da je ta vlada zavirala razvoj. Kljub dragemu kupovanju volivcev smo Slovenci ugotovili, da nam v denarnicah ostaja manj in da so se življenjski stroški povečali. In vse to še pred zadnjim dogajanjem v Iranu in okolici. Prav tako je postajalo jasno, da imamo pri nas ne glede na visoko zaposlenost zelo visoke socialne transferje. Državljani razumejo, da gre za nerazumno visoko podporo tistim, ki ne delajo in posledično tudi ne prispevajo v skupno blagajno. Trenutno število zaposlenih v javni upravi presega število zaposlenih v privatnem sektorju, nismo pa zaradi tega dobili nič boljšega servisa. Ljudje vidijo podaljševanje čakalnih vrst v zdravstvu in odhajanje najboljšega kadra. Pa tudi še vedno izredno dolge birokratske postopke, slabo črpanje evropskih sredstev, pomanjkanje izvedenih projektov, preplačila tistih, ki so bili opravljeni ali so v teku. Jasno je treba povedati, da je finančno stanje slabo. Vlada v odhajanju za seboj pušča finančno pogorišče, ki ga bo treba obnavljati. Prav to bo glavni izziv nove vlade.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar v prvem krogu ni hotela predlagati mandatarja. Ali menite, da je odločitev predsednice ustavna previdnost ali pa zavestno podaljševanje negotovosti, ki stranki SDS otežuje pot do sestave vlade?
Predsednica države Nataša Pirc Musar je po volitvah pozivala k oblikovanju stabilne vlade in k spoštovanju volje volivcev. Gotovo je bila že od začetka naklonjena novi levosredinski vladi Roberta Goloba, ki jo je premier tudi sam zelo prepričljivo napovedoval po objavljenih rezultatih. Obljubljal je varen pristan, v katerega bo pripeljal koalicijske pogovore. Po prvih pogovorih z vodji strank je predsednica opozarjala predvsem na spoštovanje pravne države in neodvisnih institucij. Z zmanjševanjem možnosti za Golobovo vlado je spreminjala tudi retoriko, dejala je, da si ne želi vlade, ki bi jo sestavljal nekdo, ki je povezan z vplivi tujih akterjev.

Samo poglejte, kako so Robert Golob in njegovi napadali tiste, ki jih je še nekaj dni prej vabil v vlado – v enem dnevu so postali prevaranti, izdajalci; celo javno so izjavili, da bodo osebno nagovarjali člane nekaterih strank, da pritisnejo na vodstvo, da se pridružijo Golobovi vladi. To je vse potencialne partnerje oddaljilo od Svobode in jih popolnoma razumem.

Dejstvo je, da gospa predsednica Janeza Janše ni želela predlagati za mandatarja. Sama seveda trdi, da je njena odločitev pravno utemeljena, medtem ko preostale politike spodbuja k poštenosti in odkritosti. Strinjam se z očitki, da je ravnala bolj politično ustrezno glede na predsedniške volitve prihodnje leto. Bomo pa v prihodnjih tednih videli, ali je res šlo za zavajanje vodij strank, ko bodo mandatarja lahko predlagale stranke ali celo skupine poslancev.

Pod katerimi pogoji je SDS pripravljena prevzeti odgovornost za vodenje države in katere reforme morajo biti izvedene že v prvih 100 dneh mandata?
V SDS že od takrat, ko je postal jasen rezultat volitev, zagovarjamo, da smo pripravljeni na vse tri opcije: na opozicijo, predčasne volitve in vodenje vlade. Strokovni svet stranke je v zadnjem mandatu, ko smo bili v opoziciji, pripravil program, razdeljen po posamični sklopih, podobnim razdelitvam ministrstev. Zagotovo smo stranka, ki ima najbolj dodelan seznam problemov, rešitev in ustreznih ukrepov. Pogoj za sestavljanje vlade je stabilna koalicija. Dogovorjena in dobro definirana koalicijska pogodba. Seveda gre najprej za zaupanje, pomembne pa so zaveze.

Po izjavah pred volitvami in tudi po njih lahko sklepamo, da se pri glavnih načelih vodenja države lahko strinjamo, obstaja pa tudi nekaj vsebinskih razlik. Prav zato je treba pred začetkom skupnega vodenja države dobro definirati cilje. Dosedanja glasovanja potencialne koalicije in Resni.ce nakazujejo enotnost, ki bo zaradi majhne razlike v številu poslancev na eni in na drugi strani zelo pomembna in potrebna. Glede na zahtevno situacijo v državi in zunaj nje ne bo časa za iskanje ravnovesja in števila potrebnih glasov za vsak zakon. Treba bo določiti skupno pot in zakorakati po njej z velikim koraki, ne več capljati na mestu. Slovenija to pot zdaj potrebuje! Prvi ukrepi, ki jih je v svojem programu navedla že SDS, so v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, omnibusu nujnih ukrepov predvsem za razbremenitev gospodarstva in ljudi. Zakon pomaga podjetnikom, gospodarstvu, upokojence razbremenjuje prispevka za dolgotrajno oskrbo, normirancem postavlja ugodnejše obravnave davkov in socialnih prispevkov. Zakon predvideva tudi nižji DDV za osnovna živila in del energentov. Glavni namen je zmanjšati obremenitve ljudi in povečati konkurenčnost gospodarstva, ki ga je politika zadnja štiri leta dušila. Ta zakon tako posega na vsa ključna področja, kjer je prejšnja politika izbrala napačno pot, in res interventno rešuje nakopičene probleme. Je pa ta zakon prvi v vrsti, za vzpostavitev normalnega stanja bodo potrebni nadaljnji ukrepi. Novo vlado čakajo še zmanjševanje birokracije, demografske spodbude, izboljšanje črpanja evropskih sredstev, ponovna vzpostavitev uglednih diplomatskih povezav, boj proti korupciji, izboljšanje stanja v kmetijstvu in izzivi glede varnosti.

Na omrežju X ste objavili grafiko s kruto realnostjo: 8,4-odstotna gospodarska rast pod Janševo vlado proti zgolj 1,1-odstotni rasti pod Golobovo. Katero zapuščino prejšnje vlade vidite kot najnevarnejšo “mino”, ki bo še dolgo ogrožala slovensko prihodnost?
Zagotovo ostaja glavni problem prazna državna blagajna. Vlada v odhodu je do volitev trdila, da je finančna situacija odlična, da nam jo vsi zavidajo, po volitvah pa je popolnoma obrnila ploščo in želela vlado narodne enotnosti. In potem bodo govorili o prevarantih. Vsi se spomnimo predvolilnega grafa premierja Goloba o gospodarski rasti, ki ga je ponosno razkazoval, hkrati pa pozabil povedati, da gre za predvideno rast v prihodnjih letih. Težko pa si predstavljamo, kam bo vlado pripeljala ta vlada, če bo imela priložnost s politiko nadaljevati. V tem je pravzaprav dilema nove vlade.

Kot nekdanja direktorica Zavoda za turizem Pivka odlično poznate potencial slovenskega podeželja. Zakaj leve vlade po vašem mnenju še vedno favorizirajo le omejen krog destinacij, namesto da bi spodbujale uravnotežen razvoj vseh regij, vključno z Notranjsko?
Politika usmerjanja v nekatere destinacije se je zdela logična, ker naj bi nekaj glavnih imen prineslo večjo prepoznavnost Slovenije. Zdaj pa se izkazuje za napačno, ker prihaja na tri glavne destinacije – na Bled, v Ljubljano in Piran – preveč obiskovalcev, druge slovenske zagotovo zelo lepe točke pa ostajajo turistom nepoznane. Po drugi strani pa je za dostopen turizem nujna infrastruktura. Lepota dežele nam ne pomaga, če niso urejene ceste, če ni dovolj bivalnih kapacitet, kampov. Za ves ta razvoj pa so potrebna sredstva. Turizem na Notranjskem zagotovo ostaja izziv. Je ena od panog, ki bi regiji lahko prinesla razvoj, vendar le z dodatnimi vlaganji v infrastrukturo in promocijo s strani STO. Zdi se mi, da leve vlade poudarjajo enako dostopnost storitev za vse in se jim zdi, da centraliziran sistem to lažje nadzira. Tudi finančno. V praksi pa pomeni, da so med regijami v resnici velike razlike v razvoju in bi bil uravnotežen razvoj nujen. Veliko projektov pa ostaja neuresničenih tudi zaradi trenutnega slabega črpanja evropskih sredstev.

V volilnem okraju Postojna–Pivka ste prejeli močno podporo. Kateri so trije ključni regionalni projekti na Notranjskem, ki jih je Golobova vlada sistematično zanemarjala, in za katere se boste kot poslanka najodločneje zavzemali?
Velik izziv ostajajo pri nas še vedno prometne povezave. V času pred volitvami smo imeli javne razgrnitve DPN glede prenove železniške proge Divača–Ljubljana in avtoceste Postojna–Jelšane. Obvoznica v Pivki pa je projekt, ki je bil pred nastopom Golobove vlade obljubljen, nato pa ostal pozabljen. To je projekt, ki bi Pivčane in predvsem prebivalce vasi v smeti proti Ilirski Bistrici razbremenil velike prometne obremenitve proti hrvaškemu morju zlasti v poletnih mesecih. Zaradi centralizacije se veliko število prebivalcev Pivke in Postojne vozi na delo v Ljubljano. Na avtocesti dnevno izgubljajo ure in seveda potrpljenje. Želimo si, da bi z dodatnimi pasovi in razširitvami država situacijo na kritičnih točkah čim prej uredila. Naša regija je trenutno po razvoju in BDP na zadnjem mestu v Sloveniji, kar zahteva posebne aktivnosti in pripravo strategij. Osebno mi je prav to dejstvo dodatno pomagalo pri odločitvi za kandidaturo. Treba se bo truditi za dodatna sredstva, posebne spodbude zlasti za gospodarstvo, ki bi v regijo prineslo razvoj. Mogoče bi morali razmišljati tudi o posebni davčni politiki, ki bi bila za podjetja zanimiva. K boljšemu razvoju bi zagotovo pripomoglo tudi postopno uvajanje regij. Že na področju turizma ima vsaka občina svoj zavod, ob tem pa delujejo še regijske razvojne agencije, muzeji in mrežni inkubatorji. Povsod se dela in vsi se trudijo na svojem področju, prave skupne politike pa ni.

Prvi tedni v novem sklicu DZ so za vami. Vas je po ustanovni seji 10. aprila kaj posebno presenetilo ali razočaralo pri delovanju parlamenta oziroma odnosu poslancev drugih strank?
Politične razprave sem že prej spremljala. Mogoče imaš občutek, da do trenj prihaja samo včasih, na sejah pa vidiš, da je to stalen način komunikacije. Ob začetku mandata se mi zdi pomembno poslušati druge poslance iz vseh političnih opcij, primerjati nivo, nastop in se predvsem čim več naučiti. Opažam, da se poslanci odhajajoče koalicije še niso sprijaznili s porazom, njihovi nastopi so vedno bolj napadalni. V SDS imamo veliko, izkušeno ekipo, izkušeni poslanci pomagajo novim, imamo odlično vodjo poslanske skupine Jelko Godec, od katere bi se lahko tudi pri konkurenci, kaj naučili.

Kako kot članica parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije komentirate odmevno afero Marta Kos – nedavno je omenjena evropska komisarka že drugič pred evropskimi poslanci (in enkrat pred slovenskimi) zanikala sodelovanje z jugoslovansko tajno službo.
Marta Kos se očitno svoje preteklosti zaveda in jo skuša tajiti, kar ji gre precej slabo. Ne pozabimo tudi drugih hudih očitkov iz časov, ko je bila veleposlanica. Zanimivo je, da v Svobodi niso našli primernega kandidata za komisarja, pa so morali vpoklicati svoje nekdanje podpornike. Dokler ne bomo zmogli obsoditi komunizma, njegovih zločinov nad slovenskim narodom, kot družba ne moremo naprej. Zdi se mi, da naše nepokopane žrtve kot breme visijo nad nami. Ko bomo ta del zgodovine kot narod obsodili, pokopali vse žrtve, bomo šli lahko kot narod skupaj laže po poti napredka in blagostanja. Danes imamo na levi strani politike, ki kričijo o delavskih pravicah, svoboščinah, hkrati pa so največji bogataši. Zadnja štiri leta so bila z vidika sprave zapravljena. Upam, da bomo tudi to področje uredili, in se veselim novih, boljših časov za Slovenijo.

Ko sva ravno pri Marti Kos; nekoč je bila novinarka športnega uredništva RTV Slovenija in dopisnica RTVS iz Nemčije. In prav javna RTVS je v preteklem mandatu postala sinonim za enostransko propagando. Katere konkretne zakonske spremembe bo SDS podprla, da bo RTVS spet postala pluralen servis za vse državljane in ne bo več poligon za izbrane aktiviste?
Nekje sem prebrala, kakšne plače prejemajo nekateri zaposleni na RTVS. Bila sem zgrožena. Večkrat se vprašam, kaj tam dela več kot dva tisoč zaposlenih. Zadnja leta gledamo ene in iste formate oddaj, nič se ne spremeni, gledanost močno pada, ljudje spremljajo RTVS samo še zaradi športnega programa, ker tam (še) ne morejo vključiti političnih komentarjev. Oddaje še vedno vodijo voditelji, ki so javno žalili predsednika stranke, ki pravijo, da je enih več kot drugih – na levi politični strani pač očitno menijo, da je RTVS njihova last. Če je tako, naj jo tudi sami plačujejo. Eden od takojšnjih ukrepov, ki bi ga podprla, sta večji nadzor nad porabo RTV-prispevka ter javna objava ključnih pogodb in stroškov, naj ljudje vidijo, kam gre denar. Z RTVS je veliko stvari narobe. O tem bi se lahko precej razgovorila, začenši s cenzuro oddaje Tarča, ki je želela razkriti nekatere pogodbe, ki bremenijo predsednika vlade.

Kakšna je vaša osebna vizija Slovenije leta 2030?
Leta 2030 vidim Slovenijo kot uspešno, varno in ponosno državo z močnim gospodarstvom, ki temelji na podjetnosti in inovacijah, z učinkovitim javnim sistemom, ki služi ljudem, ter z družbo, ki spoštuje delo, znanje in slovensko identiteto. Slovenija mora biti država priložnosti za vse generacije.

Bi še kaj dodali?
Za konec bi se rada iskreno zahvalila vsem volivkam in volivcem za zaupanje in podporo. Obljubljam, da bom skupaj s poslanskimi kolegi iz SDS tudi v prihodnje delovala v dobro vseh ljudi, poslušala vaše predloge in si prizadevala za Slovenijo, na katero bomo lahko ponosni.

Petra Janša

The post Poslanka Jana Gržinič: Volivke in volivci pričakujejo spremembe first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Poslanka Jana Gržinič: Volivke in volivci pričakujejo spremembe z dne, 2026-05-17 22:30:51, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/poslanka-jana-grzinic-volivke-in-volivci-pricakujejo-spremembe/