Predlog novele zakona o javnem redu in miru, ki določa obvezno razkritje obraza na javnih krajih, je namenjen tudi lažjemu prepoznavanju storilcev kaznivih dejanj in preprečevanju nasilja na protestih. Minister za notranje zadeve Franci Matoz poudarja, da so se v zadnjih tednih na evropskih ulicah večkrat pokazali primeri nasilnih zamaskiranih protestnikov, ki so razbijali, napadali in ogrožali varnost ljudi. Predlog prinaša tudi občutno višje globe za kršitelje.

“Kdor se zadržuje ali giblje na javnem kraju, mora imeti obraz tako razkrit, da je mogoče prepoznati njegove obrazne poteze.” Tako določa predlog novele zakona o javnem redu in miru, s katerim bi se Slovenija pridružila Franciji, Švici, Avstriji in nekaterim drugim evropskim državam, ki so že uvedle omejitve zakrivanja obraza na javnih mestih.

Kot je pojasnil minister za notranje zadeve Franci Matoz, predlog ni povezan zgolj z vprašanjem nošenja burk, temveč predvsem z zagotavljanjem javnega reda in možnosti identifikacije oseb, ki kršijo zakon. Med razlogi za pripravo sprememb so tudi nasilni protesti, ki so v zadnjih tednih zaznamovali več evropskih mest. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj nova ureditev pomeni v vsakdanjem življenju. Bi bil posameznik v prekršku že, če bi si zaradi mraza nadel kapo in šal ali podkapo?

“Ne gre za tako ekstremno razlago. Predlagana sprememba uzakonja neko normativno praznino splošnega pravila prepoznavanja oseb na javnem kraju,” pojasnjuje Matoz. Kot dodaja, imajo podobne ureditve tudi druge države, omejitve pa so z vidika zagotavljanja javnega reda dopustne. Ali to pomeni, da bi bilo po novem prepovedano tudi nošenje burk v javnosti? “V kolikor ni mogoče prepoznati obraznih potez, je prepovedana, tako kot ostale maske in prekrivala, ki onemogočajo identifikacijo osebe za zagotavljanje javnega reda in miru,” pravi minister.

Matoz: Takšni očitki nimajo resne podlage

Na predlog so se odzvali tudi v Islamski skupnosti, kjer menijo, da je v ozadju pobude predvsem omejevanje vidne prisotnosti islama in muslimank v javnem prostoru. Matoz takšne očitke zavrača in poudarja, da je bistvo predloga zagotavljanje možnosti prepoznavanja oseb. “Zaradi identifikacije oseb na javnem kraju je prav, da so obrazi oseb prepoznani in da je osebo mogoče identificirati. To je očitek, ki nima resne podlage,” je odgovoril minister.

Ob tem opozarja, da zakrivanje obraza ni zgolj vprašanje verskih oblačil, saj lahko posamezniki na ta način prikrijejo svojo identiteto tudi pri izvrševanju kaznivih dejanj. “Nekateri obraz zakrijejo, da bi onemogočili identifikacijo pri izvedbi tatvin, ropov in podobnih nezakonitih ravnanj.” V Islamski skupnosti opozarjajo tudi na izjeme, ki naj bi bile po njihovem mnenju nejasno opredeljene in naj ne bi ustrezno upoštevale verskih razlogov za zakrivanje obraza. Matoz pojasnjuje, da predlog predvideva izjeme za tradicionalne, kulturne in umetniške prireditve. “Če gre za neke tradicionalne, kulturne ali umetniške prireditve, te omejitve ni, saj so to določene izjeme. Ne vem, na kakšen način bi to oviralo versko prireditev, ki se ponavadi odvija v sakralnih objektih,” odgovarja.

Zamaskirani protestniki, ki razbijajo in ogrožajo ljudi

Eden od pomembnih razlogov za predlagano ureditev so tudi nasilni protesti, ki smo jim bili v zadnjem času priča v različnih evropskih mestih. Na njih so zamaskirani posamezniki razbijali izložbe, uničevali premoženje, napadali in ogrožali druge ljudi. Minister Matoz priznava, da so predlog zakona sprejeli tudi v luči teh dogodkov. “Na posnetkih se vidi, da je večina tistih, ki nasilno ravna in uničuje, napada in ogroža varnost oseb, ponavadi zakritih.”

Prav možnost prepoznavanja storilcev je po njegovih besedah pomembna za učinkovito ukrepanje policije. Zakrivanje obraza namreč otežuje identifikacijo posameznikov, ki sodelujejo pri nasilnih dejanjih, in posledično tudi njihovo poznejše odkrivanje.

Na predlog se je odzval tudi Jaša Jenull, eden vidnejših organizatorjev protestov, ki pravi, da sam z razkritim obrazom nikoli ni imel težav. Po njegovem mnenju je pomembno, da se ljudje na protestih pokažejo, kar jim omogoča ustava, predlog zakona pa razume kot poskus zastraševanja ljudi. Matoz takšno razlago zavrača. “Zbiranje in izražanje stališč je dovoljeno, v kolikor je v zakonskih okvirih.” Poudarja torej, da predlog ne posega v samo pravico do zbiranja in izražanja stališč, temveč določa pravila glede prepoznavnosti oseb na javnih krajih.

Za zakrit obraz pri nasilju tudi do 5000 evrov globe

Predlog novele je bil v zadnji različici nekoliko spremenjen, predvsem glede višine glob. Za zakrivanje obraza na javnem kraju, kadar zaradi tega ni mogoče prepoznati obraznih potez, je po novem predvidena globa od 200 do 600 evrov. Prvotna različica je predvidevala nižjo kazen, in sicer od 100 do 200 evrov. Še bistveno višja kazen je predvidena za primere, ko ima posameznik zakrit obraz med nasilnim ravnanjem. “V kolikor pa ima oseba zakrit obraz pri nasilnem ravnanju, torej pri ogrožanju varnosti ljudi ali pri napadu na premoženje, je globa od 1500 do 5000 evrov,” je spremembe pojasnil Matoz. Prav ta določba je posebej pomembna z vidika preprečevanja nasilja na javnih zbiranjih, saj predlog strožje sankcionira zakrivanje obraza v okoliščinah, ko posameznik ogroža ljudi ali njihovo premoženje.

Sara Kovač

The post Nasilni protesti v Evropi opozorilo tudi za Slovenijo – zato potrebujemo nov zakon first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nasilni protesti v Evropi opozorilo tudi za Slovenijo – zato potrebujemo nov zakon z dne, 2026-11-03 09:44:15, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nasilni-protesti-v-evropi-opozorilo-tudi-za-slovenijo-zato-potrebujemo-nov-zakon/