Občina Ilirska Bistrica je izgubila upravni spor glede obravnave pobude za referendum o Odloku o Regijskem parku Snežnik. Upravno sodišče je ugotovilo bistvene kršitve pravil postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Župan mora o pobudi ponovno odločiti, pri tem pa ne sme uporabiti statutarne določbe, ki že za začetno pobudo zahteva podpise najmanj petih odstotkov volivcev.

Kaj je odločilo sodišče?

Tožnica je v sporu zoper Občino Ilirska Bistrica v celoti uspela.

Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Novi Gorici, je s sodbo III U 169/2026-14 z dne 1. oktobra 2026 ugodilo tožbi in razveljavilo obvestilo župana Občine Ilirska Bistrica Gregorja Kovačiča z dne 31. 7. 2026, s katerim je župan ustavil postopek v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma o Odloku o Regijskem parku Snežnik.

Sodišče je zadevo vrnilo županu v ponovni postopek. V obrazložitvi mu je naložilo, da o pobudi ponovno odloči v osmih dneh in pri tem upošteva pravno mnenje ter stališča iz sodbe.

Občina mora tožnici povrniti stroške postopka v 15 dneh od vročitve sodbe, po poteku tega roka pa tudi zakonske zamudne obresti. Zoper sodbo pritožba ni dovoljena.

Ozadje spora: od 120 do 613 zbranih podpisov

Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je 18. junija 2026 sprejel Odlok o Regijskem parku Snežnik. Pobudnica je 2. julija pri županu vložila pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis naknadnega lokalnega referenduma in ji priložila seznam 120 podpisov.

Župan jo je pozval, naj pobudo v osmih dneh dopolni tako, da bo podprta s podpisi najmanj petih odstotkov volivcev v občini. Pri tem se je oprl na 68. člen občinskega statuta. Pobudnica je v roku predložila dodatne podpise, skupaj 613.

Kljub temu je župan 31. julija postopek ustavil. V obvestilu je navedel, da petodstotni prag predstavlja 560 podpisov, občina pa je pri preverjanju izločila 99 podpisov. Med razlogi je navedla neujemanja s Centralnim registrom prebivalstva, nepopolne podatke, odsotnost stalnega prebivališča v občini in umike podpore. Občina je kot veljavnih priznala 514 podpisov, zato je župan odločil, da se šteje, da pobuda ni bila vložena.

Pobudnica je odločitev izpodbijala pred Upravnim sodiščem. Zaradi zapletenosti zadeve in pričakovane rešitve pomembnega pravnega vprašanja je o njej odločal senat treh višjih sodnic.

Sodba postavlja pod vprašaj županove izjave o transparentnosti

Župan Gregor Kovačič na predvolilnih soočenjih poudarja, da je občina postopek izvedla zelo transparentno in da ustanovitev parka ovira zgolj nekaj posameznikov. Ugotovitve sodišča takšno predstavitev v pomembnem delu postavljajo pod vprašaj.

Pri obravnavi referendumske pobude je sodišče ugotovilo prav pomanjkljivosti, ki zadevajo preglednost in preverljivost odločanja: županovo obvestilo ni bilo dovolj obrazloženo, razlogi za izločitev podpisov niso bili ustrezno pojasnjeni, poziv k dopolnitvi pa ni bil dovolj natančen in konkreten. Sklicevanje na varstvo osebnih podatkov po presoji sodišča teh pomanjkljivosti ne opravičuje.

Župan zato nima podlage, da bi obravnavo referendumske pobude predstavljal kot postopek brez bistvenih pomanjkljivosti glede preglednosti. Sodba sicer ne ocenjuje celotnega postopka ustanavljanja parka, vendar jasno ugotavlja nezakonitost odločitve, s katero je župan ustavil postopek obravnave pobude.

Tudi trditev o zgolj nekaj posameznikih ne odraža obsega izkazane podpore pobudi. Predloženih je bilo 613 podpisov, občina pa jih je sama priznala kot veljavnih 514. To ne dokazuje, da vsi podpisniki nasprotujejo parku, dokazuje pa, da je pobuda za referendumsko odločanje dobila podporo več sto volivcev.

Uveljavljanje možnosti referendumskega odločanja je zakonita oblika sodelovanja občanov pri upravljanju javnih zadev. Označevanje pobudnikov za oviro ustanovitvi parka zato spregleda bistvo njihovega prizadevanja: omogočiti volivcem, da se o odloku izrečejo neposredno. Prav pri dostopu do takšnega odločanja je sodišče ugotovilo, da uporabljena statutarna določba prekomerno omejuje ustavno pravico.

Od župana je zato upravičeno pričakovati, da bo v javnih nastopih upošteval ugotovitve sodbe, priznal ugotovljene pomanjkljivosti in podporo več sto volivcev obravnaval kot legitimno demokratično pobudo.

Ključna ugotovitev sodbe: nedopustno podvajanje pogojev

Pomemben del sodbe se nanaša na določbo druge povedi drugega odstavka 68. člena občinskega statuta, na katero se je oprl župan.

Zakon o lokalni samoupravi razlikuje med dvema fazama referendumskega postopka. Prva je vložitev pobude volivcem. Občina lahko v statutu določi, da mora biti ta podprta s podpisi določenega števila volivcev. Namen tega pogoja je preveriti, ali ima pobuda podporo tudi drugih volivcev.

Druga faza je zbiranje podpore zahtevi za razpis referenduma po zakonsko predpisanem postopku. Zakon za to zahtevo določa podporo najmanj petih odstotkov volivcev v občini.

Sodišče je presodilo, da zahtevanje enakega števila podpisov že za prvo fazo presega zakonsko pooblastilo in prekomerno omejuje ustavno pravico do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Po njegovi presoji takšna ureditev pomeni podvajanje iste zahteve v dveh fazah postopka, za kar ni razumnega razloga.

Sodišče je opozorilo tudi na nejasnost statutarnega besedila, ki zahteva podpise najmanj petih odstotkov volivcev »z območja, na katerega se nanaša zahteva«. Takšna opredelitev po njegovi presoji ne zadosti zahtevi po jasnosti in določnosti pravnih pravil, ki izhaja iz načela pravne države.

Pomanjkljiva obrazložitev in presplošen poziv

Občina je v sodnem postopku zagovarjala zakonitost svojega ravnanja in se sklicevala tudi na usmeritve pristojnega ministrstva. Sodišče je kljub temu ugotovilo bistvene pomanjkljivosti pri obravnavi pobude.

Županovo obvestilo ni bilo dovolj obrazloženo. Sodišče je presodilo, da bi moral župan konkretneje pojasniti razloge za neupoštevanje podpisov, opredeliti posamezne kategorije izločenih podpisov in njihovo število ter navesti, iz katere listine v spisu je razvidna presoja vsakega neupoštevanega podpisa.

Pobudnici zaradi kratkega osemdnevnega roka za vložitev tožbe ni mogoče naložiti bremena, da šele z vpogledom v spis sama ugotavlja konkretne razloge za odločitev.

Sodišče je zavrnilo tudi utemeljevanje skopih razlogov z varstvom osebnih podatkov. Pojasnilo je, da je preverljivost odločitve mogoče zagotoviti s psevdoanonimizacijo oziroma z razkritjem le tistih podatkov, ki so nujni za njen preizkus.

Tudi poziv k dopolnitvi pobude ni bil dovolj natančen. Pobudnica bi morala biti konkretno seznanjena, koliko veljavnih podpisov je že predložila, koliko jih ni bilo upoštevanih in zakaj ter koliko jih mora še predložiti. Splošen poziv, naj zbere podpise najmanj petih odstotkov volivcev, po presoji sodišča tem zahtevam ni zadostil.

Kaj sodba pomeni za nadaljnji postopek?

Župan mora o pobudi ponovno odločiti ob upoštevanju pravnih stališč sodišča. Pri tem ne sme uporabiti sporne določbe druge povedi drugega odstavka 68. člena statuta, ki že za pobudo zahteva petodstotno podporo.

Sodišče je uporabo te določbe zavrnilo zaradi njenega neskladja z zakonom in Ustavo. To ne pomeni razveljavitve celotnega 68. člena občinskega statuta.

Zakon o lokalni samoupravi določa, da župan ob vloženem predlogu oziroma pobudi zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. Iz sodbe izhaja, da objava odloka med obravnavanim postopkom ni bila izvedena in da je bila zadržana.

Pomen tudi za druge občine

Pravna stališča sodbe so lahko pomembna tudi za druge občine s primerljivo statutarno ureditvijo. Sodišče je jasno razlikovalo med začetno podporo pobudi in podporo zahtevi za razpis referenduma ter zavrnilo ureditev, ki v obeh fazah zahteva enako število podpisov.

Za Občino Ilirska Bistrica je bistveno, da mora župan pri ponovnem odločanju spoštovati ugotovitve sodbe: zagotoviti ustrezno obrazloženo odločitev in pobude ne presojati na podlagi statutarne določbe, katere uporabo je sodišče zavrnilo.

C. R.

The post Občina Ilirska Bistrica na sodišču izgubila proti lastnim občanom glede Regijskega parka Snežnik first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Občina Ilirska Bistrica na sodišču izgubila proti lastnim občanom glede Regijskega parka Snežnik z dne, 11.11.2026 09:41, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/obcina-ilirska-bistrica-na-sodiscu-izgubila-proti-lastnim-obcanom-glede-regijskega-parka-sneznik/