»Zgrožena sem. Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na 1.000 evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je zaskrbljujoča predvolilna poteza te vlade. Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo. Tako izrazit dvig je ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih. Pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika,« opozarja Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček dodaja, da se gospodarstvo počuti izigrano: »Podjetja, delodajalci, so žrtve predvolilne igre, v kateri na dolgi rok ni zmagovalcev. Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja. Poraženci bodo vsi zaposleni, predvsem tudi prejemniki minimalne plače, ki jim je bil ta ukrep namenjen. Brez dodatnih obremenitev s strani te vlade bi ti že sedaj imeli višjo neto plačo v okvirni višini 1.000 evrov. Poraženci bodo vsi tisti zaposleni, ki bodo ostali brez svojih delovnih mest. Poraženci bodo vsi državljani, saj se bo to povišanje stroškov dela prek višje inflacije prelilo v povišane življenjske stroške na vseh področjih, tudi pri gostinskih storitvah, otroškem varstvu, v domovih upokojencev, pri komunalnih storitvah … Poraženci bodo tudi braniki proračuna na strani vlade, pa tudi javne finance kot take.«
»Vprašanje je, kako bodo reagirala podjetja, predvsem tista v tuji lasti, kjer razumevanja za neracionalne poteze vlade ni več in kjer poslovne odločitve določajo zelo jasni finančni cilji pri poslovanju. Podjetja v tuji lasti, ki poslujejo na različnih trgih, izpostavljajo, da je poslovno okolje v Sloveniji neprijazno in nestabilno,« nadaljuje Nahtigal. »Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu. To bo pospešilo padec delovnih mest v tržnih dejavnostih, zlasti v predelovalnih in z njimi povezanih dejavnostih (transport, zaposlovalne agencije itd.). Nerazumljivo je, da minister za delo ob tem ne kaže nikakršne zaskrbljenosti. Njegov pristop in pristop te vlade je povsem napačen. Namesto znižanja obremenitev stroškov dela (bruto plače), za katero se na GZS že vseskozi zavzemamo, obremenitev zgolj še povečuje. Kdaj bo dovolj?«
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je pojasnil, da bi zaposleni ob novi višini bruto plače (1.482 evrov) prejeli neto plačo v višini okoli 1.100 evrov, če vlada ne bi posegla v zakon o dohodnini ter uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ob tem opozarja, da dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenjuje javne finance zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju ter posredno povečuje pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Vse manjše razlike v plačah slabšajo produktivnost v zasebnem in javnem sektorju. Slabo pa to vpliva tudi na zavzetost in delovno vnemo zaposlenih ter klimo v delovnih kolektivih. Gorenšček je navedel tudi podatke iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, na katero je odgovorilo 47 podjetij. Skoraj 80 odstotkov podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledično izgubo konkurenčnosti. Tretjina jih pričakuje več kot 10-odstotni padec prodaje. Pri tem bodo najbolj prizadeta mala in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih je napovedala, da bo ob tako visokem dvigu minimalne plače razmišljala o delni ali celotni selitvi proizvodnje v tujino. Selitvi so najbolj naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest napoveduje 70 odstotkov podjetij, od tega jih več kot petina pričakuje, da se bo njihovo število zmanjšalo za več kot 30 odstotkov.
Vir: www.gzs.si
