Medtem ko projekt hidroelektrarne Mokrice že več kot desetletje ostaja ujet v upravnih in sodnih postopkih, povezanih z aktivizmom, so v regiji na degradiranih površinah ob Savi postavili velike sončne elektrarne.

Najnovejši primer je odprtje dveh novih enot ob HE Brežice konec oktobra, s katerima je nastal največji kompleks sončnih elektrarn v Sloveniji. Lokalna skupnost in energetska podjetja pri tem vidijo dopolnjevanje različnih obnovljivih virov, medtem ko se vlada trudi odpreti pot zadnji stopnji spodnjesavske verige, HE Mokrice.

Zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi

HE Mokrice naj bi bila zadnja v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Po načrtih naj bi imela nazivno moč okoli 28 MW in povprečno letno proizvodnjo okoli 130 GWh. Projekt je del širšega večnamenskega načrta, ki poleg proizvodnje električne energije iz obnovljivega vira vključuje tudi protipoplavne ukrepe, ureditev vodnega režima, izboljšanje stanja podzemnih voda ter možnosti za plovnost. Veriga hidroelektrarn od Zidanega Mosta do meje s Hrvaško je zasnovana kot strateški državni projekt.

Prve elektrarne (Boštanj, Blanca, Krško in Brežice) so že v obratovanju, Mokrice pa bi verigo sklenile in omogočile polno izkoriščanje energetskega potenciala. Po prvotnih načrtih bi HE Mokrice morala biti zgrajena že pred letom 2018, a so postopki umeščanja v prostor, okoljske presoje in pravni spori projekt večkrat zaustavili. Investicija je ocenjena na okoli 180 milijonov evrov, od tega energetski del na nekaj več kot 100 milijonov, preostanek pa odpade na infrastrukturo in protipoplavne ureditve.

Desetletje zapletov in nagajanj

Ključni zaplet je nastal pri postopku ugotavljanja prevlade javne koristi energetike, to je obnovljivih virov energije, nad javno koristjo ohranjanja narave. Zaradi ugotovljenih domnevno bistvenih vplivov na nekatere ribje vrste (med njimi zvezdogleda in platnico) na območjih Natura 2000 je bilo treba izvesti poseben postopek po zakonu o ohranjanju narave, ki sledi določbam habitatne direktive. Vlada je prvo takšno odločbo izdala decembra 2020, a jo je upravno sodišče razveljavilo. Novo odločbo je vlada sprejela maja 2022, tudi to pa je sodišče leta 2023 odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek zaradi domnevnih postopkovnih pomanjkljivosti. Februarja 2026 je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo objavilo javno naznanilo o ponovnem postopku ugotavljanja prevlade podnebno-energetske javne koristi. Dokumentacija, vključno z dopolnjenimi poročili o vplivih na okolje, je bila razgrnjena, javnost pa je imela možnost podati pripombe. Hkrati poteka še postopek določitve izjeme pri doseganju ciljev stanja voda za vodno telo Sava Krško–Vrbina.

Občina Brežice projekt HE Mokrice že vrsto let javno podpira, predvsem zaradi poplavne varnosti. V stališču iz novembra 2024 je občina jasno zapisala, da ločevanje protipoplavne zaščite od energetskega dela projekta ni učinkovita rešitev. Po njihovem mnenju bi takšna delitev podaljšala postopke, povečala stroške in ne bi zagotovila enake ravni zaščite za več kot tisoč prebivalcev na ogroženih območjih. Občina opozarja, da so bile v postopku umeščanja opravljene številne hidrološke in hidravlične študije Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, Hidroinštituta in Inštituta za vode RS. Lokalni prebivalci pa težko čakajo na dokončno ureditev, saj visoke vode Save še naprej ogrožajo naselja.

Sončne elektrarne

Medtem ko HE Mokrice ostaja v upravnih postopkih, pa so se na območju že obstoječe HE Brežice intenzivno razvijale sončne elektrarne. Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) je oktobra slovesno odprla dve novi sončni elektrarni FEBR-D1 in FEBR-D2 s skupno močjo 9,34 MW. Postavljeni sta na območju deponij sedimentov ob pretočni akumulaciji, tako da nista posegli v kmetijska zemljišča. Skupaj s prvo veliko sončno elektrarno FEBR-D3, odprto leta 2023, zdaj kompleks predstavlja največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Letno naj bi vse tri enote proizvedle okoli 17.355 MWh, kar zadostuje za oskrbo približno 4550 gospodinjstev. Ena od novih elektrarn je priključena prek omrežja HE Brežice na prenosno omrežje in izkorišča pretočno akumulacijo kot naravni hranilnik, kar omogoča bolj prilagodljivo proizvodnjo. Druga je vezana neposredno na distribucijsko omrežje.

Direktor HESS Boštjan Pišotek je ob odprtju poudaril, da gre za zahteven projekt, pri katerem je bila sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta izvedena v manj kot dveh letih, gradbeno dovoljenje pa izdano v manj kot pol leta. Gradnja sama je trajala 14 mesecev. Na odprtju so sodelovali tudi predstavniki GEN energije, Holdinga slovenske elektrarne (HSE) in ministrica mag. Polona Rifelj. V HESS načrtujejo, da bodo po izgradnji HE Mokrice podobne sončne elektrarne postavili tudi na degradiranih območjih in brežinah njenega akumulacijskega bazena.

Občina Brežice poleg sodelovanja pri večjih energetskih projektih sama namešča sončne elektrarne na javne objekte. V letu 2026 je objavila javno naročilo za drugo fazo postavitve sončnih elektrarn na šolah, vrtcih, zdravstvenem domu, kulturnih objektih in drugih občinskih stavbah, tako za skupnostno kot za individualno samooskrbo. Cilj je zmanjšanje stroškov električne energije in povečanje deleža obnovljivih virov v lokalni porabi.

V Posavju se tako oblikuje model, kjer se hidroenergija in sončna energija dopolnjujeta na istem prostoru. Obstoječe akumulacije in deponije sedimentov omogočajo postavitev sončnih elektrarn brez večjega poseganja v kmetijska zemljišča, medtem ko HE Mokrice ostaja strateški, a še neizveden projekt. Lokalna skupnost poudarja, da dokončanje verige ne pomeni le dodatne proizvodnje električne energije, temveč tudi izboljšanje poplavne varnosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema. Nasprotniki, predvsem aktivistične nevladne organizacije, pa opozarjajo na trajne vplive na vodne habitate in zahtevajo strožje upoštevanje okoljskih standardov. Postavlja se resno vprašanje, ali bo dokončanje HE Mokrice še naprej odvisno od zaključka postopkov ugotavljanja prevlade javne koristi in izdaje integralnega gradbenega dovoljenja.

Vida Kocjan, Demokracija

The post Od sončnih elektrarn do HE Mokrice: kdaj bo spodnjesavska veriga sklenjena? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Od sončnih elektrarn do HE Mokrice: kdaj bo spodnjesavska veriga sklenjena? z dne, 07.11.2026 15:44, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/od-soncnih-elektrarn-do-he-mokrice-kdaj-bo-spodnjesavska-veriga-sklenjena/