Preberite tudi:Tovariši čigavi? Luka Mesec po pokojninski osnovi bližje tajkunom kot ljudstvu [/color-box

Na začetku je Jože Podgoršek izpostavil velike nevarnosti, ki spremljajo sanacijo škode med lastniki gozdov in kmetijskih objektov in površin. Kot opozarja Kmetijsko gozdarska zbornica so dela po ujmah najnevarnejša. Velikokrat se namreč zgodi, da same ujme ne terjajo nobenega življenja, pride pa do tragičnih nesreč ob čiščenju in popravilih. Tudi sicer na leto pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu izgubi življenje približno dvajset ljudi. “Gre za nevarna dela, zato naj se jih lotijo le tisti, ki so zares usposobljeni in imajo ustrezno varovalno opremo”, svetuje Podgoršek.

Največja škoda je bila povzročena na Gorenjskem, kjer v nekaterih vaseh ni ostal noben objekt nepoškodovan. Strehe so letele iz hiš, strešniki in opeke so z vso silo padali po ulicah. Nevarnost zaradi porušenih objektov pa ostane tudi, ko se vreme umiri. “Pri sanacijah imamo mravljišče ljudi, vsak trenutek nepazljivosti je lahko usoden. Velikokrat se nič ne zgodi pri sami nesreči, se pa zatem pri sanaciji”, ponavlja Podgoršek.

Ogromna škoda v kmetijstvu

Zbornica je takoj po ujmi predstavila več pobud za pomoč kmetom, ki so ostali brez pridelkov. Slednji so bili naslovljeni na kmetijsko ministrstvo Janeza Ciglerja Kralja. Škoda je ogromna, opozarja Podgoršek: “Škoda na kmetijskih zemljiščih obsega blizu 100.000 hektarjev, kar predstavlja med četrtino in petino vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji.” Najbolj prizadet je severni del države, na trajnih nasadih je nastala večletna škoda. Uničeni sta dve tretjini hmelja, kot tudi celotni pridelki nekaterih koruzni polj. Kmetom bo primanjkovalo tudi krme za živali.

Kmetijsko gozdarska zbornica je nemudoma že dan po ujmi dala kmetom prva navodila kako ravnati, kje se pridelke še splača reševati in kje ne. “Kmetje bodo letos na velikem udaru”, pove Podgoršek. Imeli bodo ogromne stroške, saj bodo potrebne ponovne setve. Zaradi tega predsednik zbornice poziva vlado na takojšnje izplačilo za lansko škodo, ki je nastala ob pozebi in suši. “Na stopnji Republike Slovenije je treba takoj izplačati lansko škodo, odlok čaka le še na podpis ministra, sredstva pa so tudi na voljo v proračunski rezervi”, je dejal Podgoršek. Obenem izpostavlja, da je potrebno tudi na stopnji Evropske unije predstaviti škodo na svetu evropskih kmetijskih ministrov in skušati pridobiti dodatna sredstva EU iz kmetijskega fonda za tovrstne krize.

Janševa vlada ima več razumevanja za kmete  

Predvsem pa je pomembno, da se izplačila urejajo sistemsko in brez birokracije, je prepričan Podgoršek. Pravi, da je jasno, kje je prišlo do škode. Zato je treba priznati okoliščine višje sile. Prav tako predlaga, da se prizadetim kmetom odpiše zakupnina za državna zemljišča in prispevki za zavarovanje. Je pa povedal tudi, da je minister Cigler Kralj že obljubil, da bo v Bruslju na omenjenem svetu ministrov predstavil razmere. “Predvsem je treba kmetom dati signal, da niso pozabljeni”, še dodaja Jože Podgoršek. Pri tem ocenjuje, da je bil odziv te vlade boljši od prejšnje vlade ter da vlada Janeza Janše, ki je tudi sam s Podgorškom obiskal Komendo dan po neurju, nakazuje drugačen, bolj pozitiven odnos do kmetijstva. “Del vladne ekipe je šel takoj na teren”, ob tem izpostavlja. Po ocenah Podgorška tudi koalicijska pogodba napoveduje večjo stabilizacijo na področju kmetijstva in gozdarstva. “Od vlade pričakujemo učinkovito ukrepanje v teh težkih trenutkih”, je še povedal.

Od petka naprej, torej od 19. junija, bodo vzpostavljena tudi svetovalna mesta pod okriljem Ministrstva za javno upravo, ki bodo namenjena izključno pomoči pri sanaciji poškodovanih objektov in zemljišč. Tam bodo oškodovanci lahko poiskali strokovno pomoč in podporo pri razlagi postopkov ter oddaji ustreznih vlog. Tako se hoče vlada izogniti birokratskim zapletom.

Ljudje znova priskočili na pomoč

Drugi gost na Temi dneva pa je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan, ki je spregovoril bolj podrobno o sami sanaciji in dogajanju na terenu. Povedal je, da kljub svojim dolgoletnim izkušnjam kaj takega še ni videl, se je pa k sreči vlada hitro odzvala. “Neurje je bilo obsežno, začelo se je v Posočju in končalo v Prekmurju, najhuje pa je bilo v Komendi in Cerkljah na Gorenjskem. Škoda je grozovita predvsem na hišah pa tudi na kmetijskih površinah drugje po Sloveniji”, je povedal in v nadaljevanju opisal kako je potekala prva intervencijska faza civilne zaščite.

Najprej je bilo treba pokriti strehe, ki jih je veter deloma ali v celoti odkril. To je bilo ponekod zelo težavno, saj so bila poškodovana ali porušena tudi podstrešja in se zaščitnih oblog ni dalo nikamor pritrditi. Poleg tega je ta faza vključevala tudi črpanje vode, kjer je bilo to potrebno, in čiščenje po ulicah in na poljih. Delo se je zaključilo šele v soboto zvečer, ko je Šestan tudi preklical odredbo, da morajo na pomoč priskočiti gasilci iz drugih krajev. Ob tem je izpostavil enotnost ljudi: “Veliko je bilo prostovoljcev, ljudje so si ogromno medsebojno pomagali”.