Brežice, 30. oktober – Odločitev Vlade Republike Slovenije o prevladi javne koristi energetike za hidroelektrarno Mokrice je pomemben korak k uresničevanju zadnje hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi. Občina Brežice podpira dokončanje verige, ker pričakuje dokončno ureditev zaščite pred poplavami za naselja in ker je v projektu prepoznava priložnost za povezovanje državnih energetskih ciljev z razvojnimi potrebami lokalnega okolja.

Umestitev HE v prostor občine Brežice bo zagotavljala poplavno zaščito za naselja, povečala možnosti za razvoj turizma (športno-rekreacijske površine, kolesarske steze, rečna pristanišča, športni ribolov,…) in kmetijstva (namakanje obdelovalnih površin, lažji dostop do zemljišč), omogočila hitrejše prometne povezave (vzhodna obvoznica) in rešila posamezne težave občanov (odkupi zemljišč, sanacija stavb) ter izvedla naravovarstvene ureditve (renaturacija potoka Gabrnica, urejanje pritokov in nadomestni habitati).

Občina se zaveda, da tako obsežen poseg v prostor prinaša pomembne izzive, zato je v postopkih priprave državnega prostorskega načrta (DPN) aktivno sodelovala in si prizadevala, da se poleg energetskih ureditev načrtujejo Pri tem je najpomembnejša  poplavna varnost, prometna infrastrukturo, razvoj turizma in kmetijstva, naravovarstvene ureditve ter reševanje konkretnih težav lastnikov nepremičnin.

Župan Ivan Molan: »V Posavju smo pred leti pristali na umeščanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pod pogojem, da se zgradi celotne veriga.  Prvi razlog je bila zaščita pred poplavami in je nerazumljivo, da so danes ostale nezaščitene samo vasi v občini Brežice. Drugi razlog je priložnost za razvoj turizma in gospodarstva ter izgradnja infrastruktura. Izjemnega pomena je možnost namakanja za pridelavo hrane. Projekt je ob vsem tem tudi priložnost za krepitev gospodarstva in domače podjetnike. Vztrajali smo, da se ureditve prilagodijo okolju in da se izvedejo vse potrebne naravovarstvene ureditve. Nerazumljivo mi je, da se tako dolgo odlaša z zadnjo HE v verigi in upam, da se na to ne bodo spet pritožili ljudje, ki nimajo nič z nami v Posavju in so celo iz drugih držav. Upam in pričakujem, da bo kmalu izdano tudi gradbeno dovoljenje in nato začetek gradnje, saj se v brežiški občini bojimo poplav.«

Ena ključnih pričakovanih koristi je izboljšanje poplavne varnosti. Načrtovane ureditve vključujejo zaščito Krške vasi in Velikih Malenc ter naselij Čatež ob Savi, Loče, Mihalovec in Rigonce.

Projekt predvideva tudi številne infrastrukturne pridobitve, med njimi  tudi premostitev na jezovni zgradbi ter vzhodno obvoznico Brežic s težko pričakovanim novim mostom čez reko Savo. Takšne ureditve bodo izboljšale prometno povezanost in dostopnost območja.

Pomembne so tudi razvojne možnosti za turizem in kakovost življenja. Na območjih Velikih Malenc, Mosteca in Prilipske mrtvice so z DPN predvidene različne športno-rekreacijske, turistične in naravovarstvene ureditve (država je že pred desetletji regulirala strugo Gabrnice, kar je močno spremenilo njen naravni tok in osiromašilo rečni ekosistem, cilj renaturacije ob gradnji HE je izboljšanje ekološkega stanja in ustvariti nadomestne habitate), od rečnih pristanov, površin za rekreacijo in kampiranja do sprehajalnih ter učnih poti. Te lahko ob ustrezni izvedbi dopolnijo turistično ponudbo občine in ustvarijo nove priložnosti za lokalne ponudnike.

HE Mokrice pomeni tudi gospodarsko priložnost za občino, Posavje in celotno Slovenijo. Projekt bo okrepil investicijski cikel na ravni celotne države in pri izvedbi bo zagotovo sodelovalo veliko lokalnih podjetij neposredno ali posredno kot podizvajalci.

Stališče Občine Brežice temelji na pričakovanju, da se bo ob uresničevanju državnega energetskega projekta zagotovilo tudi čim več koristi za lokalno skupnost. Pri tem ostajajo pomembni odgovorna izvedba načrtovanih ureditev, spoštovanje okoljskih zahtev ter upoštevanje upravičenih interesov prebivalcev.Cilj je, da se ob energetskem pomenu HE Mokrice ustvarijo tudi pogoji za večjo varnost, boljšo povezanost in dolgoročni razvoj občine.

Vir Občina Brežice

Vlada RS je na današnji 39. dopisni seji izdala odločbo o prevladi javne koristi energetike za hidroelektrarno Mokrice. Hidroelektrarna Mokrice bo zagotavljala obnovljivo električno energijo za več kot 30.000 gospodinjstev in omogočila hitro ter celovito ureditev poplavne varnosti tega dela Posavja.

V družbi HESS pozdravljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, ki predstavlja pomemben korak k izvedbi večnamenskega projekta HE Mokrice. Gre za rezultat temeljitega in strokovno zahtevnega postopka, v katerega je bil vključen širok krog domačih in tujih strokovnjakov, državnih institucij, zainteresirane javnosti in lokalne skupnosti, izvedeno je bilo tudi čezmejno posvetovanje. To zagotavlja, da bo hidroelektrarna Mokrice s pripadajočimi ukrepi za ohranjanje narave ena izmed najsodobnejših okoljskih hidroelektrarn.

Projekt združuje dva pomembna razvojna cilja Slovenije: povečanje proizvodnje domače obnovljive električne energije in izboljšanje poplavne varnosti spodnjega Posavja. Vodna akumulacija bo hkrati prispevala k večji odpornosti območja na sušna obdobja.

»Pred nami je nova renesansa hidroenergije. Slovenija ima v vodi domač, obnovljiv in zanesljiv vir energije, ki ga moramo odgovorno uporabiti. Ob naraščajočih potrebah po električni energiji je razvoj domačih proizvodnih virov pomemben za zanesljivo oskrbo in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Z novimi domačimi proizvodnimi zmogljivostmi iz obnovljivih virov lahko Slovenija tudi lažje dosega svoje evropske zaveze in zmanjšuje potrebo po nakupu statističnih prenosov obnovljive energije iz drugih držav.« poudarja Boštjan Pišotek, direktor družbe HESS.

Naslednji korak je pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Če ne bo dodatnih sodnih postopkov, bi se izvedba projekta HE Mokrice lahko začela že v letu 2027.

Z izvedbo HE Mokrice bomo naredili konkreten korak k večji energetski neodvisnosti in podnebni odpornosti Slovenije ter hkrati zagotovili učinkovito in celovito rešitev poplavne varnosti tega dela Posavja, s čimer bo država izpolnila tudi dolgoletne zaveze v korist lokalne skupnosti.

Vir: HESS

PREKUHAVANJE PITNE VODE V NASELJIH VODOVODNEGA SISTEMA MRZLAVSKI GAJ – VITOVEC – STANKOVO

Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o. obvešča uporabnike pitne vode v naseljih Stankovo, delu Mrzlave vasi in delu Velikih Malenc, ki se oskrbujejo iz vodovodnega sistema Mrzlavski Gaj – Vitovec – Stankovo, da je potrebno pitno vodo, zaradi potencialne mikrobiološke neskladnosti, pred uporabo za pitje in prehranske namene, od 28. 10. 2026, PREKUHAVATI.

Navodila o prekuhavanju vode (povzeto po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ):

Vodo prekuhajte v čisti posodi. Ko voda zavre, naj burno vre še najmanj 3 minute. Po prekuhavanju jo hranite v čisti, pokriti posodi, po možnosti v hladilniku. Prekuhano vodo porabite v 24 urah, izjemoma najkasneje v 48 urah.Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem pustite, da se usede, nato pa jo precedite skozi čist filter ali več plasti čiste tkanine. Za pripravo hrane in napitkov za dojenčke ter osebe z oslabljenim imunskim sistemom uporabljajte izključno prekuhano ali ustekleničeno vodo.

Natančna navodila ob izdanem ukrepu prekuhavanja pitne vode so objavljena na spletni strani NIJZ: https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/navodila-o-prekuhavanju-vode/

Ukrep velja do preklica. Hvala za razumevanje.

Javno podjetje Komunala Brežice d.o.o.

Brežice, 27. oktober 2026 – Občina Brežice tudi v zadnjih mesecih letošnjega leta intenzivno nadaljuje z izvajanjem investicij po krajevnih skupnostih. Med pomembnejšimi projekti so rekonstrukcije lokalnih cest ter urejanje javnih površin, s katerimi Občina izboljšuje prometno dostopnost, varnost in pogoje za življenje občanov.

Med investicijami, ki se trenutno zaključujejo, je rekonstrukcija ceste Janeževa Gorca–Svete Gore v vrednosti 313.791,21 evra. Ureditev obsega rekonstrukcijo 380 metrov vozišča, ureditev opornega zidu in cestnih priključkov ter sočasno obnovo vodovoda. Z izvedbo projekta bodo izboljšani prometna varnost, dostopnost in komunalna infrastruktura na tem območju.

V kratkem je predviden tudi začetek rekonstrukcije Rimske ceste na Čatežu ob Savi, katere vrednost znaša 236.650,31 evra. V okviru investicije je predvidena ureditev 310 metrov dolgega cestnega odseka, s čimer bo izboljšana prometna infrastruktura za tamkajšnje prebivalce.

Občina Brežice nadaljuje tudi z rekonstrukcijo ceste Globoko–Bojsno v vrednosti 131.828,93 evra. Projekt obsega rekonstrukcijo 590 metrov cestnega odseka, ki bo prispevala k boljši prometni povezljivosti in dostopnosti na tem območju.

Poleg cestnih investicij Občina ureja tudi poti in podlago za igrišče pri Bizeljski cesti, za kar je namenjenih 62.529,66 evra. Z ureditvijo bodo izboljšani pogoji za uporabo javnih površin in rekreacijske dejavnosti.

Skupna vrednost navedenih investicij znaša približno 745.000 evrov.

Župan Občine Brežice Ivan Molan je ob predstavitvi aktualnih investicij poudaril: »V Občini Brežice še naprej intenzivno izvajamo investicije po krajevnih skupnostih. Z njimi želimo doseči čim višjo realizacijo letošnjega proračuna, predvsem pa našim krajanom omogočiti boljšo dostopnost do njihovih zemljišč in stanovanjskih objektov.«

Z izvajanjem investicij Občina Brežice nadaljuje prizadevanja za izboljšanje lokalne infrastrukture in zagotavljanje ustreznih pogojev za življenje v posameznih krajevnih skupnostih. Posebna pozornost je namenjena urejanju cestnih povezav, ki prebivalcem omogočajo varnejši in lažji vsakodnevni dostop do njihovih domov in zemljišč.

Vir: Občina Brežice

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je v začetku oktobra organizirala strokovni posvet o turističnih destinacijah in tveganjih. Namen dogodka je bil prispevati k večji ozaveščenosti turistične in širše skupnosti o potencialnih tveganjih ter še bolj o smiselnih in pričakovanih odzivih nanje.

V času hitrih sprememb ter vse večjih in vse bolj raznovrstnih tveganj se turistične destinacije soočajo s kompleksnimi vprašanji, ki zahtevajo celovit premislek in usklajeno delovanje. Da je prostora za razpravo o teh izzivih še veliko, so potrdili tudi udeleženci posveta, predstavniki destinacijskih in drugih turističnih oziroma s turizmom povezanih organizacij iz različnih delov Slovenije.

Kje se začne in konča odgovornost turistične destinacije?

Posvet je s predstavitvijo problematike odprl raziskovalec Fakultete za turizem UM Nejc Pozvek, ki je izpostavil ključna vprašanja odgovornosti destinacij pri načrtovanju, trženju in prodaji turističnih produktov v okoliščinah potencialnih tveganj.

Kaj nam zares preti in kaj gre lahko narobe? Komu in kako (če sploh) ter kdaj to povedati, sporočitiKako naj destinacije jasno in z vso pričakovano odgovornostjo pristopijo h komunikaciji tveganj, ki so jim, predvsem pa so jim lahko njihovi gostje, izpostavljeni?

Pozvek je predstavil različne vrste kriz, njihove časovne značilnosti in ustrezne odzive ter poudaril pomen odpornosti destinacij, ki presega zgolj krizno upravljanje. Posebno pozornost je namenil ranljivosti turistov, ki se lahko zaradi nepoznavanja lokalnih razmer, vremenskih značilnosti, terena ali jezika ob nepredvidenih dogodkih znajdejo v zahtevnem položaju. Zato je ključnega pomena premišljeno in dosledno komuniciranje z obiskovalci pred prihodom, med bivanjem ter ob morebitnih kriznih dogodkih in po njih.

Podnebne spremembe prinašajo nova tveganja za turizem

Dr. Maja Turnšek, izredna profesorica na Fakulteti za turizem UM in raziskovalka na področju podnebnih sprememb, je predstavila podnebna tveganja in vse pogostejše krizne dogodke, povezane s podnebnimi spremembami. Opozorila je na prihodnje podnebne scenarije in prilagoditve, ki jih bodo nove razmere zahtevale tudi od turističnega sektorja.

Predstavila je tudi rezultate dela v okviru projekta »Podlage za določanje ranljivosti in prilagajanja na podnebne spremembe v statističnih regijah«. Na primeru Posavja je prikazala ocene izpostavljenosti in ranljivosti turističnih dejavnosti glede na različne podnebne scenarije ter priporočene ukrepe za prilagajanje pričakovanim spremembam. Ob tem je poudarila, da poleg prilagajanja ne smemo zanemariti niti zmanjševanja lastnih vplivov na podnebje.

Kako komunicirati tveganja, ne da bi odvračali obiskovalce?

Mednarodni pogled na tematiko je prispeval Jon Heshka, strokovnjak za upravljanje tveganj v turizmu s kanadske univerze Thompson Rivers v Kamloopsu.

V svojem predavanju se je osredotočil na vprašanje, kako lahko turistične destinacije in ponudniki učinkovito komunicirajo tveganja, ne da bi pri tem negativno vplivali na privlačnost destinacije oziroma odločitve obiskovalcev.

Predstavil je številne primere, predvsem s področja aktivnosti na prostem, od nezgod in neustreznih odzivov turističnih ponudnikov, ki so se v nekaterih primerih končali tudi s sodnimi postopki, do primerov dobrih praks. Ti temeljijo na strokovno podprtem pristopu, poznavanju nevarnosti, ki so jim lahko izpostavljeni obiskovalci, ter odgovornem in pravočasnem komuniciranju tveganj.

Izmenjava izkušenj potrdila pomen nadaljnjega sodelovanja

Posvet se je zaključil z vodeno razpravo o izzivih slovenskih turističnih destinacij in podjetij pri upravljanju in komuniciranju tveganj. Izmenjava mnenj, izkušenj in pogledov predstavnikov turističnega sektorja je odprla številna pomembna vprašanja ter potrdila aktualnost obravnavane tematike.

Udeleženci so ob zaključku poudarili pomen nadaljnjega ozaveščanja, izmenjave znanja in sodelovanja na področju odgovornega upravljanja ter komuniciranja tveganj v turizmu.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem

Po večletnem ustvarjalnem premoru se na slovensko glasbeno sceno v velikem slogu vrača izkušen kitarist, avtor in glasbenik Stanislav Vrbek – Sten. Po romantični skladbi Poletje se je začelo tokrat navdušuje z novo pesmijo in videospotom z naslovom Katja, ki napoveduje resnično veličasten glasbeni projekt – obsežen dvojni album s kar 25 avtorskimi skladbami!

Voditeljica Anja Urek se je s Stenom pogovarjala v oddaji Glasbene novičke iz Slovenije in iz njega izvlekla podrobnosti iz ozadja nastajanja tega novega dvojnega albuma:

V studiu Tivoli rojena nostalgija

Pesem Katja nosi poseben pečat, saj je nastala v legendarnem studiu Tivoli. Čeprav je na trenutek objave čakala kar nekaj časa, se v njej prepletata prepoznavna melodičnost in iskrena čustva. Kot poudarja Sten, je navdih za besedila črpal iz resničnega življenja, čeprav je v skladbah vselej prisotna tudi doza premišljenosti in življenjskih preobratov.

Štiri desetletja na glasbenih odrih

Sten slovenski javnosti še zdaleč ni neznanec. V svoji bogati, več kot štiridesetletni glasbeni poti je odigral približno tri tisoč koncertov.

• Začetki: Svojo pot je začel leta 1984 s kamniško skupino Piramida.
• Sodelovanja: Sodeloval je s številnimi zvenečimi imeni slovenske estrade, med katerimi so Marjana Deržaj, Vili Resnik, Jani Pavec (Ritem Planet), 12. Nasprotje, Bordel, Rok’n’Band in drugi.
• Diskografija: Leta 2014 je pri založbi Helidon izdal svoj prvi samostojni album Dober razlog.

Veličasten dvojni album na obzorju

Na prihajajočem dvojnem albumu se bo zbralo 25 skrbno izbranih skladb, ki so zorele skozi leta. Pri projektu ob Stenu sodeluje preverjena ekipa izkušenih glasbenikov:

• Sergej Jereb (bas)
• Maks Koren in Tomaž Ferenc (bobni)
• Tomaž Krstić (kitara)
• Janko Orešič (tolkala)

Glasbeniki so nov material že preverili na odrih, kjer jih je občinstvo sprejelo z odprtimi rokami, kar avtorju daje zagon za dokončanje tega ambicioznega glasbenega mozaika.

Spremljajte Stena na družbenih omrežjih:

• Facebook stran Stanislava Vrbeka
• Instagram profil

Poslušalci in poslušalke lahko pesem “Katja” poslušajo še ves teden v rubriki Hit tedna!

V Brežicah so v četrtek, 22. oktobra 2026, s slovesnim dvigom slovenske zastave pri Obelisku zmage 1991 in osrednjo posavsko proslavo v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice počastili dan suverenosti.

Letošnja slovesnost je potekala ob 35. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja. Govorci so poudarili pomen osamosvojitve, vlogo Posavja v vojni za Slovenijo in odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina.

Slovesen začetek pri Obelisku zmage 1991

Obeležitev dneva suverenosti se je začela pri pomniku osamosvojitveni vojni Obelisk zmage 1991 v Brežicah, kjer so slovesno dvignili slovensko zastavo. Ob slovesnem dvigu zastave je zbrane nagovoril Anton Supančič, predsednik Pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Posavje. Ob obeležitvi dneva suverenosti so se spomnili tudi Jerneja Molana, prvega padlega pripadnika Teritorialne obrambe v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, ki je 27. junija 1991 izgubil življenje v spopadu z enoto JLA v Rigoncah.

V Viteški dvorani osrednja posavska proslava

Slovesnost se je nadaljevala v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice, kjer sta osrednjo posavsko proslavo ob dnevu suverenosti pripravila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Brežice in Občina Brežice. Zbrane so nagovorili predsednik brežiškega veteranskega združenja Darko Udovič, župan Občine Brežice Ivan Molan in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.

Govorci so izpostavili zgodovinski pomen osamosvojitvene vojne, s katero si je Slovenija izborila samostojnost, ter prispevek vseh, ki so sodelovali pri obrambi države. Posebno pozornost so namenili vlogi Posavja, kjer so leta 1991 potekali pomembni dogodki osamosvojitvene vojne.

Ladislav Lipič poudaril pomen zgodovinskega spomina

Slavnostni govornik Ladislav Lipič je poudaril, da slovenska samostojnost temelji na dolgoletnem ohranjanju narodne zavesti, slovenskega jezika in kulture ter pogumu tistih, ki so leta 1991 branili odločitev slovenskega naroda o samostojni državi.

Posebej je izpostavil pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in njegovega prenašanja na mlajše generacije. Opozoril je tudi, da se zgodovinskih dogodkov ne sme politično prisvajati ali uporabljati za poglabljanje delitev. Po njegovih besedah mora spomin na osamosvojitev ostati skupna vrednota slovenskega naroda.

V nagovoru se je zahvalil Občini Brežice, županu Ivanu Molanu in veteranskim organizacijam za prizadevanja pri ohranjanju spomenikov in spominskih obeležij. Med njimi je posebej izpostavil Obelisk zmage 1991 in pomnik na Prilipah.

Ivan Molan o pomembni vlogi Brežic in Posavja

Župan Občine Brežice Ivan Molan je poudaril, da ima dan suverenosti za Brežice in širše Posavje poseben pomen, saj je bilo območje med osamosvojitveno vojno neposredno izpostavljeno vojnim dogodkom.

Spomnil je na pomembno vlogo pripadnikov Teritorialne obrambe, policije in drugih posameznikov, ki so sodelovali pri obrambi Slovenije.

Ob tem je izpostavil tudi prizadevanja občine za ohranjanje spomina na osamosvojitveno vojno. Med pomembnejšimi ureditvami so postavitev Obeliska zmage 1991, letošnja prestavitev pomnika na Prilipah z ureditvijo spominskega parka ter ureditev okolice spomenika Jerneju Molanu v Rigoncih. Poudaril je pomen spoštovanja zgodovinskih dogodkov in ljudi, ki so s svojim delovanjem prispevali k nastanku samostojne države.

Kulturni program so sooblikovali tudi mladi

Slovesnost je spremljal kulturni program, v katerem so sodelovali Niko Ogorevc, učenci Osnovne šole Artiče in Glasbene šole Brežice ter ljudski pevci Kapelski pubje. Osrednja posavska proslava je bila del prireditev Brežiškega oktobra 2026, s katerimi v občini obeležujejo občinski praznik in pomembne dogodke lokalne skupnosti.

Dan suverenosti – 35 let od odhoda zadnjega vojaka JLA

Slovenija 25. oktobra praznuje dan suverenosti, državni praznik, s katerim se spominja odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja leta 1991.

Po koncu osamosvojitvene vojne in dogovoru o umiku jugoslovanske vojske so zadnji vojaki JLA oktobra 1991 zapustili Slovenijo prek koprskega pristanišča. S tem se je zaključilo eno ključnih obdobij slovenskega osamosvajanja, Slovenija pa je tudi dejansko vzpostavila svojo suverenost. Letošnja 35. obletnica je tako tudi priložnost za spomin na pripadnike Teritorialne obrambe, policije in vse druge, ki so sodelovali pri osamosvojitvi ter obrambi države.

Gasilska zveza Krško je v okviru meseca požarne varnosti na slovesnosti predstavila rezultate enega najintenzivnejših razvojnih obdobij v svoji zgodovini. Skupna vrednost letošnjih naložb v vozila, opremo in infrastrukturo presega 900.000 evrov.

Osrednja slovesnost na regijskem poligonu

Na Poligonu gasilcev posavske regije je v četrtek, 22. oktobra 2026, potekal Dan Gasilske zveze Krško, ki se ga je udeležilo 275 gasilk, gasilcev in povabljenih gostov. Dogodka so se udeležili minister za obrambo Republike Slovenije mag. Valentin Hajdinjak, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar, župan Mestne občine Krško Janez Kerin, poslanec Državnega zbora Janez Jože Olovec ter drugi predstavniki lokalne skupnosti in reševalnih služb. Na prireditvi je bilo razstavljenih 20 gasilskih vozil, med njimi vseh 11 letošnjih pridobitev.

Posodobitev voznega parka in več kot 800.000 evrov za opremo

Predsednik Gasilske zveze Krško Sandi Lekše je poudaril, da je bilo v zadnjih treh letih zamenjanih 18 vozil oziroma 36 odstotkov celotnega voznega parka. Samo v letu 2026 so gasilska društva in zveza pridobili 11 vozil, od tega deset novih in eno rabljeno. Skupna vrednost letošnjih naložb v gasilska vozila in opremo presega 800.000 evrov, pri čemer izstopa nakup gasilskega vozila GVC-1 za PGD Zdole v vrednosti 335.000 evrov.

Financiranje letošnjih projektov je temeljilo na povezovanju občinskih, evropskih, nacionalnih in lastnih sredstev:

Mestna občina Krško je sofinancirala pet vozil, in sicer gasilske kombije GVM-1 za PGD Brestanica, PGD Veliki Podlog, PGD Velika vas in PGD Vihre ter kombinirano gasilsko cisterno GVC-1 za PGD Zdole.

Občina Kostanjevica na Krki je sofinancirala nakup novega kombija GVM-1 za PGD Kostanjevica na Krki.

PGD Leskovec pri Krškem je novo vozilo GVM-1 pridobilo s pomočjo sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko LAS Posavje.

Lastna sredstva so vložila PGD Veliki Kamen, PGD Raka in PGD Brege.

Gasilska zveza Krško je samostojno financirala svoje novo poveljniško vozilo PV-1 (Ford Ranger Wildtrak PHEV) v vrednosti 80.000 evrov.

Nov sodoben štabni center in odpornost v izrednih razmerah

Ena ključnih pridobitev je nov štabni center na Tovarniški ulici 19, ki ga je Mestna občina Krško odstopila v brezplačni najem. Gasilci so sami opravili gradbeno-obrtniška dela in vanj vložili več kot 100.000 evrov lastnih sredstev. Center sestavljajo trije namensko povezani prostori:

Operativno-dispečerska soba s tremi delovnimi mesti za sprejemanje klicev, komunikacijo z enotami in sledenje na terenu.

Štabna soba z videosteno iz 12 informacijskih zaslonov ter interaktivnimi tablami, ki ob večjih intervencijah služi kot poveljniško središče, v običajnih razmerah pa kot sodobna predavalnica.

Konferenčna soba za usklajevanje z vodstvom občine, videokonference in sestanke.

Posebnost centra je komunikacijska in energetska odpornost, saj vključuje satelitski internet, lasten radijski repetitor ter neodvisno napajanje za primer izpadih električne energije.

Izjave in zgodovinski mejniki

Minister Valentin Hajdinjak je izpostavil prizadevanja ministrstva za sistemske rešitve, ki bodo zmanjšale administrativna in finančna bremena društev, kot sta ureditev statusa starejših domov in oprostitev plačila komunalnega prispevka. Župan Janez Kerin je navedel, da so se proračunska sredstva občine za gasilstvo med letoma 2022 in 2026 povečala za 310 odstotkov ter letos znašajo 786.000 evrov.

Slovesnost je zaznamovala tudi prva izobesitev uradne zastave Gasilske zveze Krško v njeni 71-letni zgodovini, ki simbolizira plamen, srce ter predanost več kot 3.600 članov iz 27 prostovoljnih gasilskih društev. Dogodek so pospremili Pihalni orkester Krško in blagoslov brestaniškega župnika Tomaža Šojča, dolgoročna vizija zveze pa sega vse do leta 2040.

V občini Brežice je v prihodnjih tednih in mesecih potrebno računati na precejšnje spremembe v prometnem režimu, saj je pristojna služba izdala obvestila o več novih cestnih zaparah, ki bodo vplivale na vsakodnevne poti vozišč.

Najdlje časa bo trajajoča popolna zapora veljala na odseku Kraška vas–Stankovo, kjer se dela in s tem povezana popolna zapora pričakujejo že od petka, 24. oktobra 2026, trajala pa vse do konca aprila prihodnjega leta, natančneje do 30. aprila 2027.

Kratkoročnejša, a prav tako zelo prometno obremenjena popolna zapora čaka voznike na Rimski cesti (od Mercatorja / Petrola do Dvorcev). Ta odsek bo popolnoma zaprt od 26. oktobra do 15. decembra 2026.

Poleg popolnih zapor pa bodo z začetkom novembra uvedene tudi delne zapore na delih mestnega središča in okolice. Na Černelčevi in Pleteršnikovi ulici ter na Levstikovi ulici bodo delne zapore veljale v obdobju med 1. novembrom in 15. novembrom 2026.

Voznikom svetujemo previdnost, prilagoditev hitrosti in upoštevanje začasne prometne signalizacije na terenu. Vse dodatne informacije glede samih zapor lahko zainteresirani dobijo pri odgovorni osebi Srečku Črpiču na telefonski številki 051-601-955.

Vir: VGRC

V Komunali Brežice smo v sodelovanju z osnovnimi šolami pripravili srčno in okolju prijazno akcijo »Plamen na lesu«.

Učenci bodo poslikali lesene ploščice, ki bodo simbolična alternativa nagrobnim svečam. S projektom želimo zmanjšati količino odpadnih sveč in pokazati, da lahko spomin na naše najdražje ohranjamo tudi drugače.

Vse obiskovalce pokopališča Brežice vabimo, da nas v petek, 30., in soboto, 31. oktobra, med 10.00 in 14.00 obiščete na naši stojnici.

Tam si boste lahko brezplačno izbrali svoj »Plamen na lesu« in ga v spomin na svoje najdražje položili na grob.

Ker pravi spomini ne ugasnejo.

vir: Komunala Brežice