Na OŠ Maks Pleteršnik Pišece je radijsko življenje v polnem teku. Mladi novinarki Ina Bizjan in Izabela Štrucl Ogorevc sta v radijski oddaji “Odgovori na mestu” na Radiu Brežice Eu predstavili utrip pestrega mednarodnega dogajanja, saj šola te dni gosti tradicionalni 27. mednarodni Unesco tabor pod navdihujočim sloganom “Premikamo svoje sanje”.

Pestro dogajanje in mednarodne vezi

Na štiridnevnem taboru sodelujejo prijatelji iz Hrvaške in Srbije – natančneje iz Buj, Tenje, Kragujevca in Pančeva –, pridružili pa so se jim tudi učenci iz preostalih šol slovenskega Unescovega središča.

Učenci in gostje imajo zelo bogat in raznolik program:

• Ustvarjalne in kulinarične delavnice: Pripravljali so jedi od slanih do sladkih, pekli sladice brez peke, izdelovali zeliščne namaze, pekli kruh ter spoznavali drevesa in sajenje.
• Povezovanje z domačini: Sodelovali so z lovci in članicami turističnega društva, ki so jim omogočili peko kruha pod vaškim kozolcem, nekateri krajani pa so jih prijazno povabili tudi na svoj dom.
• Mednarodna kulinarična tržnica: Gostje so prinesli dobrote iz svojih krajev ter ustvarili pravo mednarodno kulinarično doživetje. Posadili so tudi drevo sanj v sodelovanju z Badminton klubom Pišece ter podjetjem HES d.o.o.

Pogovor z gostjama: Vtisi iz Pančeva in Buj

V oddaji sta svoje vtise delili tudi gostujoči učenki:

• Elena Flora iz Pančeva (OŠ Jovan Jovanović Zmaj) je povedala, da so ji v Pišecah najbolj všeč prijazni ljudje, njihovo toplo vedenje ter čudovita narava.
• Larissa iz Buj (OŠ Mate Balote Buje) je izpostavila izjemno prijateljski odnos vseh domačinov, kljub temu da prihajajo iz drugega okolja, ter odlično hrano in lepo pokrajino.

Vzgojna in povezovalna vloga tabora

Koordinatorica projektnega tedna, učiteljica Tanja Culetto, je poudarila, da je takšen mednarodni tabor za njihovo šolo velik organizacijski zalogaj, a hkrati vir izjemnega veselja. Ključ do uspeha je tesno sodelovanje vseh zaposlenih, učencev, staršev in širše lokalne skupnosti. Gostujoči učitelji bivajo v Vili Silva Maria, v neposredni bližini šole, poleg delavnic pa se bodo gostje odpravili še na ekskurzijo v Idrijo ter na ogled okoliških znamenitosti.

Brežice, 20. oktober 2026 – V družbi HESS (Hidroelektrarne na Spodnji Savi) so danes ob HE Brežice slovesno odprli sončni elektrarni FEBR-D1 in FEBR-D2. S to naložbo v HESS nadaljujejo razvoj enega najzanimivejših primerov povezovanja obnovljivih virov energije v Sloveniji. Novi elektrarni nadgrajujeta zgodbo, ki se je na tem prostoru začela pred tremi leti, s postavitvijo prve velike sončne elektrarne ob HE Brežice. Z investicijo družba potrjuje, da lahko sonce in voda skupaj ustvarjata zanesljivejšo, bolj prilagodljivo in domačo proizvodnjo električne energije. 

Območje Spodnje Save se zadnja leta vse bolj uveljavlja kot prostor energetskih rešitev prihodnosti. Gradnja hidroelektrarn, sončnih elektrarn in spremljajoče infrastrukture so projekti širše razvojne zgodbe, ki združuje proizvodnjo električne energije, skrb za okolje, za urejanje prostora in za razvoj lokalnih skupnosti. Fotonapetostne elektrarne ob HE Brežice so poseben primer tovrstnega pristopa. Dopolnjujejo proizvodnjo iz vode in skupaj tvorijo hibridni energetski sistem, ki bolje uporablja naravne danosti prostora.

Direktor družbe HESS Boštjan Pišotek je ob odprtju poudaril:

»Novi sončni elektrarni nista le energetski objekt. Predstavljata nadaljevanje poti, po kateri v Posavju že vrsto let povezujemo različne obnovljive vire energije. Sonce in voda se tukaj ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Prav v takšnem povezovanju vidimo enega bistvenih odgovorov na izzive energetske prihodnosti.«

Generalni direktor družbe GEN energija Andrej Vizjak je izpostavil pomen domačih virov:

»Slovenija bo svojo energetsko varnost lahko gradila le na premišljenem razvoju domačih nizkoogljičnih virov energije. Projekti, kakršna sta FEBR-D1 in FEBR-D2, dokazujejo, da znamo tudi v domačem prostoru uspešno uresničevati razvojne cilje energetskega prehoda.«

Poslovni direktor HSE Uroš Podobnik je poudaril pomen povezovanja tehnologij:

»Energetski sistem prihodnosti ne bo temeljil na enem samem viru energije, temveč na njihovem sodelovanju. Prav zato so projekti, ki združujejo sončno in vodno energijo, pomemben korak k večji stabilnosti in odpornosti slovenskega elektroenergetskega sistema.«

Župan Občine Brežice Ivan Molan je izpostavil pomen projektov za lokalno okolje:

»V Posavju že vrsto let dokazujemo, da je mogoče razvoj energetike povezovati z razvojem občin, izboljšanjem infrastrukture in kakovostjo življenja ljudi. Novi sončni elektrarni predstavljata še en pomemben mejnik na tej poti.«

Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je poudarila pomen odgovornega načrtovanja energetskega prehoda:

»Prehod v nizkoogljično družbo zahteva nove energetske projekte in večjo rabo obnovljivih virov energije. Ob tem pa ni pomembno le, koliko energije proizvedemo, temveč tudi, na kakšen način jo umeščamo v prostor in kakšne učinke imajo projekti na ljudi, naravo ter lokalne skupnosti. Prav zato morajo biti energetske rešitve načrtovane premišljeno, ob upoštevanju okoljskih, prostorskih in družbenih vidikov. Le tako bomo lahko cilje energetske neodvisnosti in podnebne odpornosti uresničevali na način, ki bo sprejemljiv in koristen za celotno družbo.«

Današnji zagon dveh novih sončnih elektrarn predstavlja nadaljevanje investicijskega energetskega razvoja spodnjesavskega prostora. V HESS ob tem izpostavljajo tesno povezanost z zaključkom verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Posebno mesto pri tem ima že leta načrtovani projekt HE Mokrice. Ta  predstavlja zadnji člen verige in pomemben večnamenski infrastrukturni projekt za regijo. HE Mokrice bi poleg proizvodnje obnovljive električne energije za več kot 30.000 gospodinjstev prispevala tudi k poplavni varnosti, urejanju vodnega režima ter nadaljnjemu razvoju prostora ob spodnji Savi. V družbi HESS zato ostajajo zavezani prizadevanjem, da bi projekt v prihodnjih letih lahko stopil v fazo izvedbe. 

Z današnjim odprtjem sončnih elektrarn FEBR-D1 in FEBR-D2 Posavje utrjuje vlogo slovenskega energetskega središča. Na razmeroma majhnem prostoru se srečujejo vodna, sončna in jedrska energija – trije stebri nizkoogljične proizvodnje električne energije. »Prav zato je spodnja Sava prostor, kjer energetski prehod ni več vizija prihodnosti, temveč resničnost, ki jo živimo že danes. Sonce jepred tremi leti ob HE Brežice začelo svojo pot, ki  jo danes nadgrajuje z novima elektrarnama. Skupaj z vodo pišemo tako novo poglavje energetske zgodbe spodnje Save. Ob hidroenergii in pomembni vlogi jedrske energije gradimo tudi novo zgodbo sonca. Ta se nadaljuje z nadaljnjim razvojem energetskega prostora Posavja, z ambicijo, da spodnja Sava ostane območje, kjer nastajajo rešitve za energetsko prihodnost Slovenije,« še izpostavljajo v HESS.

Vir: HESS

Načrtovana državna cesta med Krškim in Brežicami dviguje vse več prahu. Predlagana trasa bi namreč “odnesla” kar 52 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, prizadela 41 kmetij ter presekala sodobne rastlinjake in sadovnjake. Kmetje in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarjajo: obstajajo boljše rešitve, ki ne uničujejo naše samooskrbe.

Gradnja prometnic je ključna za gospodarski razvoj in boljšo povezavo industrijskih con, vendar kmetje iz Krškega in Brežic opozarjajo, da je trenutni predlog ceste uničujoč za lokalno pridelavo hrane. Trasa namreč ne jemlje le zemljišč, ampak večje, sklenjene parcele seka na pol ter uničuje drago infrastrukturo, kot so namakalni sistemi, rastlinjaki in mreže proti toči.

“Leta truda lahko izpuhtijo čez noč.”

Lokalni kmetje, ki od tega območja živijo, so zgroženi. Jernej Vokalič, ki vodi govedorejsko in konjerejsko kmetijo, poudarja, da bi mu nova cesta presekala tri večje parcele:

»S tem bi izgubili ključen manipulacijski prostor. Zaradi degradacije območja med samo gradnjo pa bi lahko ostali še brez dodatnih obdelovalnih površin.«

Podobno opozarja Jure Bostele, ki se ukvarja z intenzivnim sadjarstvom in zelenjadarstvom ter je leta vlagal v postavitev rastlinjakov in namakalnih sistemov za pridelavo jagod in zelenjave:

»Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake. Predlagana trasa pa bi vsa ta zemljišča presekala in razpolovila, kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec.«

KGZS poziva k spremembi trase: Rešitve obstajajo!

Na Ministrstvo za naravne vire in prostor so že romale uradne pripombe. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek ter predsednik brežiške območne enote Matej Renko izpostavljata, da so ravninska kmetijska zemljišča v Posavju neprecenljiva in jih ni mogoče preprosto nadomestiti drugje. Gre za vprašanje obstoja številnih družinskih kmetij in slovenske prehranske varnosti.

Bistveno pri tem pa je, da kmetje ne nasprotujeju cestni povezavi, temveč pozivajo k uporabi razumnejših alternativ:

 Podpirajo predlog krajanov Pesja, ki predvideva potek ceste dlje od vasi in po bolj degradiranih zemljiščih.

 Predlagajo preusmeritev trase na manj kakovostna kmetijska zemljišča.

Z manjšimi prilagoditvami bi tako lahko uskladili infrastrukturni razvoj in obvarovali domače pridelovalce hrane. Pristojna ministrstva so zdaj na potezi, da prisluhnejo terenu in poiščejo kompromis, ki ne bo zaprl vrat lokalnim kmetijam.

Glasbena šola Brežice je v jubilejnem šolskem letu, ko praznuje 80 let delovanja, doživela še en pomemben mejnik. 13. in 14. oktobra 2026 je prvič v svoji zgodovini gostila 48. skupščino Zveze slovenskih glasbenih šol, ki je v Brežicah združila ravnateljice in ravnatelje glasbenih šol iz vse Slovenije.

Gostiteljica srečanja, ravnateljica Anita Veršec, je udeležencem predstavila bogato zgodovino, razvoj, dosežke in vizijo Glasbene šole Brežice, ki že osem desetletij pomembno sooblikuje kulturno in glasbeno življenje v lokalnem okolju.

V svojem nagovoru je poudarila, da največje bogastvo šole predstavljajo ljudje. Predani učitelji, ki s strokovnostjo, znanjem in srčnostjo vzgajajo mlade generacije, ter učenci, ki s svojo ustvarjalnostjo, vztrajnostjo in ljubeznijo do glasbe dajejo poslanstvu šole pravi pomen. Prav njihovo skupno delo uresničuje vodilo šole »Dom glasbe in otroških sanj«.

Za glasbeni uvod v skupščino sta poskrbeli pianistki Julija Petan in Jovana Pejkanović pod mentorstvom Karoline Vegelj Stopar ter saksofonist Izak Vukič pod mentorstvom Ite Nagode. Njihovi nastopi so bili odraz kakovostnega pedagoškega dela in uspešnega glasbenega razvoja mladih.

Udeležence je pozdravil tudi župan Občine Brežice Ivan Molan, ki je izrazil podporo delovanju in razvoju glasbene šole. Občina Brežice kot ustanoviteljica pomembno prispeva k zagotavljanju kakovostnih pogojev za glasbeno izobraževanje. V jubilejnem letu šola svoje delovanje nadgrajuje z novimi prostorskimi možnostmi in uvedbo pouka orgel kot nadstandardnega programa ob podpori občine.

Pomemben del dvodnevnega srečanja je bil namenjen tudi predstavitvi kulturne dediščine, turističnih znamenitosti in gostoljubnosti občine Brežice.

V sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice so gostje spoznali bogato muzejsko dediščino in Vodovodni stolp, v veličastni Viteški dvorani pa prisluhnili koncertu učencev Glasbene šole Brežice.

Nastopili so Leonard Šebalj na klavirju pod mentorstvom Sanje Rebić Gašparlin, Tjaša Pšeničnik na tamburicah pod mentorstvom Anamarije Šimičić, ob spremljavi Špele Troha Ogorevc, Ladeja Rožman na citrah pod mentorstvom Monike Rožej ter Aleksander Borovšak na klarinetu pod mentorstvom Jožice Župan.

Mladi glasbeniki so s svojimi nastopi predstavili visoko raven glasbenega znanja in predanost svojih mentorjev ter gostom omogočili neposreden vpogled v ustvarjalno delo šole.

Sledil je obisk Bizeljskega, kjer so udeleženci spoznali značilne repnice in vinogradniško tradicijo ter obiskali klet Istenič. Večerno druženje je potekalo v Gostišču pri Kocjanu, kjer so goste z glasbenim presenečenjem navdušili Voxtroti. Med člani skupine so tudi nekdanji učenci Glasbene šole Brežice. Eden izmed njih, Rok Ferenčak, je poudaril, da so prav oni dokaz, kako pomembna in dragocena je glasbena izobrazba, pridobljena v otroštvu, saj njeni učinki posameznika spremljajo tudi v odraslem življenju. Njihov nastop je tako na najlepši način potrdil dolgoročno vrednost glasbenega izobraževanja.

Drugi dan srečanja je v Termah Čatež potekal strokovni program, v okviru katerega so udeleženci sodelovali na delavnici Marka Sterleta, prisluhnili predavanju Mihe Mazzinija o umetni inteligenci ter predstavitvi aktualnih tem s področja glasbenega šolstva, ki jo je pripravil Jože Rajk s pristojnega ministrstva.

Dvodnevno srečanje je predstavljalo pomembno priložnost za strokovno povezovanje, izmenjavo izkušenj in razpravo o prihodnjem razvoju glasbenega izobraževanja v Sloveniji.

Ravnateljica Anita Veršec je ob zaključku izrazila iskreno zahvalo vsem sodelavkam in sodelavcem, učencem in mentorjem, Občini Brežice, Posavskemu muzeju Brežice ter vsem sodelujočim partnerjem, ki so prispevali k uspešni izvedbi srečanja.

»V veliko čast nam je, da smo lahko prav ob 80-letnici naše šole gostili ravnateljice in ravnatelje glasbenih šol iz vse Slovenije. Ponosna sem na naše učitelje in učence, ki s svojim delom, znanjem in predanostjo vsak dan dokazujejo, kako pomembno je glasbeno izobraževanje. Brez njih ne bi bilo naše zgodbe in uspehov. Naše poslanstvo ni zgolj poučevanje glasbe, temveč tudi vzgoja ustvarjalnih, odgovornih, kulturno ozaveščenih in srčnih ljudi, ki bodo soustvarjali prihodnost naše družbe.«

Gostiteljstvo 48. skupščine Zveze slovenskih glasbenih šol je bilo za Glasbeno šolo Brežice pomembno priznanje in priložnost za predstavitev njenega dolgoletnega delovanja, dosežkov ter povezanosti z lokalnim okoljem.

Osemdesetletna tradicija Glasbene šole Brežice tako ostaja trden temelj njenega nadaljnjega razvoja, predvsem pa zaveza, da bo tudi prihodnjim generacijam omogočala kakovostno glasbeno izobraževanje ter prostor za razvijanje talentov in uresničevanje otroških sanj.

Občina Brežice obvešča občanke in občane o predčasnem začetku delne zapore občinske ceste na relaciji Cundrovec–Mali Vrh. Zapora se zaradi izvajanja del in izgradnje novega pločnika začne že v ponedeljek, 19. oktobra 2026.

Občina Brežice je izdala dopolnilno dovoljenje za delno zaporo občinske ceste LC 024652 Cundrovec–Mali Vrh (med stacionažo km 3.045 in km 3.425 v dolžini približno 380 metrov). Sprememba se nanaša na začetek zapore, ki bo namesto prvotno predvidenega datuma veljala od ponedeljka, 19. 10. 2026 dalje.

Prometna ureditev med potekom del

Izgradnja pločnika bo potekala v več fazah, promet pa bo ustrezno prilagojen:

• Faza 1 in 2: Promet bo potekal izmenično enosmerno in bo urejen s prometno odvisnimi semaforji. Delna zapora velja dnevno od 00:00 do 24:00 ure, medtem ko se bodo gradbena dela izvajala med 7:00 in 17:00 uro.
• Faza 3 in 4: Vzpostavljena bo delna zapora z enosmernim prometom (omogočen izvoz z državne ceste). Za nasprotno smer bo urejen obvoz po občinski cesti JP 526321 Dečno selo–Cundrovec samo za osebna vozila.
• Tovorni promet: Na obvozni cesti velja prepoved za tovorna vozila, zato se tovorna vozila že v Cundrovcu preusmerijo na obvoz čez Globoko.

Dostop do objektov in obveščanje

• Gostinski lokal: Dostop do gostinskega lokala na območju zapore bo nemoteno omogočen skozi celotno obdobje izvajanja del.
• Dostopi do hiš: Preostali priključki na območju zapore bodo zaprti oziroma se bodo odpirali po dogovoru z vodjo gradbišča. Stanovalce se prosi, da se glede dostopov in parkiranja avtomobilov uskladijo neposredno z izvajalcem del.

Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost, previdno vožnjo in dosledno upoštevanje začasne prometne signalizacije.

Vir: VGRC.SI

V Rigoncah je v sredo, 14. oktobra 2026, v mesecu, ko praznuje občina svoj praznik, potekalo slavnostno odprtje nove večnamenske poti in pločnika Dobova–Rigonce. Pridobitev so skupaj s krajani, učenci OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova, predstavniki društev, izvajalcev in drugimi obiskovalci uradno predali namenu župan Občine Brežice Ivan Molan, načelnik Občine Brdovec Alen Prelec, predstavnik vasi Rigonce Branko Proselc ter mlada vaščana in učenca  Osnovne šole dr. Jožeta Toporišiča Dobova Toni Blažinč in Lovro Vučajnk.

Občina Brežice je z investicijo uspešno uresničila pobudo krajanov, ki so že pred leti opozorili na potrebo po varnejši povezavi za pešce in kolesarje. Med Dobovo in Rigoncami je bilo urejenih približno 650 metrov široke večnamenske poti, dodatnih 230 metrov kolesarskih pasov na vozišču ob urejenem pločniku ter približno 230 metrov novega pločnika v Rigoncah. Delno sta bila obnovljena vozišče in odvodnjavanje, urejena cestna razsvetljava, obnovljen del vodovoda, saniran cestni priključek v Rigonce in urejena okolica spomenika. Novo kolesarsko počivališče je opremljeno s klopmi, mizo, servisnim stojalom za kolesa, košem za smeti in informativno tablo.

Vrednost investicije znaša 616.928,90 evra z DDV. Občina Brežice je pridobila 245.670 evrov nepovratnih sredstev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, preostanek pa zagotovila iz občinskega proračuna. Dela sta izvajala KOP Brežice d. d. s partnerjem AJK GRADNJE d. o. o., projektno dokumentacijo je pripravilo podjetje TRASA d. o. o., strokovni nadzor in skrb za varnost pa Mitja Petan iz Inštituta za ceste d. o. o. Gradnja je potekala od avgusta 2025 do septembra 2026 ob nadzoru Direkcije RS za infrastrukturo.

Kot je povedal župan Ivan Molan, je bil projekt zahteven tako zaradi usklajevanja z Direkcijo Republike Slovenije, saj pot poteka ob državni cesti, kot zaradi bližine daljnovoda. Župan se je zahvalil krajanom, ki so bili pripravljeni sodelovati in so privolili v odkupe zemljišč, potrebnih za izgradnjo večnamenske poti, kar je pomembno prispevalo k uspešni izvedbi projekta.

Nova povezava pomeni predvsem večjo prometno varnost, obenem pa je pomemben prispevek k trajnostni mobilnosti in čezmejnemu povezovanju. Kot sta v nagovoru poudarila župan Ivan Molan in načelnik Alen Prelec, bo pot še tesneje povezovala ljudi z obeh strani meje. Društva upokojencev, gasilci, lovci in družine, ki jih povezujejo sorodstvene vezi na obeh straneh meje, bodo lahko del poti opravili tudi s kolesom ter tako prispevali k aktivnemu življenjskemu slogu in trajnostni mobilnosti. 

Nova povezava med Dobovo in Rigoncami je tudi priložnost za razvoj čezmejnega kolesarskega turizma. Obiskovalci bodo lahko na kolesu še bolje spoznavali raznolikost brežiške občine, se podali skozi obmejne kraje in nadaljevali raziskovanje tudi čez mejo, v prostor, ki ga sosednje skupnosti povezujejo reka Sotla, skupna zgodovina in vsakodnevni stiki.

Program odprtja, ki ga je povezovala Anja Urek,  so obogatili učenki OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Nika Urek in Nika Blažinč, Mažoretke Dobova, člani društva s starodobnimi kolesi Rovtarji iz Škofje Loke ter profesorica Mihaela Komočar Gorše iz Glasbene šole Brežice. Po simboličnem prerezu traku sta župan in načelnik skupaj z drugimi kolesarji po novi povezavi odkolesarila še čez mejo. 

Občina Brežice se zahvaljuje krajanom za pobudo in potrpežljivost ter vsem sodelujočim, ki so prispevali k uspešni izvedbi projekta. Posebna zahvala gre tudi vaščankam Rigonc, ki so za vse udeležence odprtja pripravile domače pecivo in tako s svojo gostoljubnostjo prispevale k prijetnemu druženju ob novi pridobitvi.  Nova pot je tako dokaz, da lahko pobude krajanov prerastejo v konkretne pridobitve, ki izboljšujejo varnost in kakovost življenja ter povezujejo kraje, ljudi in skupnosti na obeh straneh meje.

Vir: Občina Brežice

Duo Maraaya z novo pesmijo »Ljubim za oba« obravnava ganljivo in pogosto premolčano življenjsko izkušnjo samohranilskih mam ter ponovno dokazuje, da se ne ustrašita globokih zgodb.

V oddaji Glasbene novičke iz Slovenije se je z Marjetko Vovk iz dua Maraaya, o nastanku pesmi in videospota Ljubim za oba, pogovarjala Anja Urek. Prisluhnite pogovoru:

Duo Maraaya, ki ga sestavljata Marjetka Vovk in Raay, se v svojih pesmih že od samih začetkov loteva zgodb in tem iz resničnega življenja, za katere v priljubljeni glasbi pogosto zmanjka prostora. Tokrat svoji zbirki življenjskih izpovedi dodajata še eno, ki jo je doživela marsikatera mama, a jo v pesmih tako redko slišimo.

Pesem »Ljubim za oba« govori o trenutku, ko eden od staršev odide, mama pa ostane sama — z bolečino, odgovornostjo in otrokom, ki ne razume, zakaj se je njegov svet čez noč spremenil. To je zgodba o preizkušnji, ko se življenje obrne povsem drugače, kot si si predstavljal, in moraš sprejeti pot, ki je nisi izbral sam.

»Najbolj me je zadelo vprašanje: kaj naredi mama, ko se njen svet podre, ob njej pa stoji otrok, za katerega se svet ne sme podreti? Takrat nimaš več samo svojega srca. Imaš še njegovo. In verjetno od tod tudi naslov — v nekem trenutku preprosto ljubiš za oba,« iskreno pove Marjetka.

Čeprav sta Maraaya s uspešnicami, kot so 1000 let, Le ob tebi, Sva, Darilo in Rožce, postala zaščitni znak številnih zaljubljenih parov, skozi leta neustrašno odpirata tudi druga poglavja življenja:

• O vrednosti družine sta spregovorila v pesmi Drevo,
• o odraščanju in spuščanju otroka na svojo pot v Zdaj pa greš,
• o minljivosti v pesmi Cilj,
• o izgubi in slovesu v Bom že kako,
• o rojstvu novega življenja v Zakladu,
• o sprejemanju in drugačnosti v Nebesih
• ter o nesmislu vojn v pesmi Alu alu alu.

Z novo pesmijo tako ne pripovedujeta zgodbe ene same mame. »Ljubim za oba« je globoka posvetitev vsem mamam, ki so morale takrat, ko je bilo najtežje in ko je najbolj bolelo, najti dovolj moči ter ljubezni za oba.

Pet tekmovalcev, pet sekund, pet vprašanj, pet milijonov in – ena smrt. Priljubljeni voditelj, komik in pisatelj Jure Godler se vrača z novim knjižnim hitom Pet sekund do smrti, ki bralce popelje naravnost v ozadje snemanja najbolj vročega televizijskega kviza.

Po šestih prodajnih uspešnicah v šestih letih je Godler lani z odmevno kriminalko Mrtvi kot zakorakal v nov ustvarjalni cikel, zdaj pa na police prinaša še sedmi roman v sedmih letih. S tem se trdno uvršča med naše najbolj plodne in priljubljene avtorje domačih kriminalk.

V središču zgodbe je ponovno preprost, a oster detektiv Herman Arh – tokrat fizik po izobrazbi in po spletu okoliščin tekmovalec v najbolj gledanem kvizu v državi. Ko v zaprtem studiu odjekne brutalni umor, se med petimi tekmovalci razkroji tančica slavnih nasmehov. Pod površjem privrelijo na dan laži, ambicije in globoki motivi, saj je vsak navzoči nenadoma osumljenec.

Kot pravi avtor sam, je v to knjigo vložil največ truda, časa in energije doslej. Prvi bralci in strokovna javnost so navdušeni. Znani knjigožer Boštjan Gorenc – Pižama je vtise pospremil z opozorilom: »Jure Godler pri vodenju kvizov rad namigne v pravo smer, pri branju te kriminalke pa ne računajte na njegovo pomoč. Napeto zgodbo mojstrsko posuje z lažnimi sledmi, da vam ne pomagata ne polovička ne glas ljudstva.«

Novi roman že žanje uspehe, prva poglavja in možnosti naročila pa so bralcem na voljo na spletni strani Založbe Pivec.

Srečajte avtorja v živo! Jure Godler se s knjigo odpravlja na slovenske turneje in druženja z bralci, kjer bo poskrbel za zabavna posvetila in obvezne selfije. Vstop na vse dogodke je prost:

• 22. 10. – Mestna knjižnica, Grosuplje
  8. 11. – Krimifest, Ljubljana
  13. 11. – Grajska kavarna, Maribor
  19. 11. – Knjižnica Domžale
  20. 11. – Anin dvor, Rogaška Slatina
• 23.–29. 11. – Slovenski knjižni sejem (GR), Ljubljana
  3. 12. – Lavričeva knjižnica, Ajdovščina

Lovska družina Pišece je s slovesnostjo obeležila častitljivih 80 let delovanja. Jubilejni večer je bil priložnost za pogled na prehojeno pot, zahvalo zaslužnim članom in podpornikom ter simboličen korak v prihodnost z razvitjem novega lovskega prapora.

Slovesnosti so se poleg članov Lovske družine Pišece in njihovih partnerk udeležili številni gostje, med njimi podžupan Občine Brežice Miha Petančič, predsednik Zveze lovskih družin Posavja in predstavnik Lovske zveze Slovenije Branko Tucovič, predsednik Krajevne skupnosti Pišece Primož Hribšek ter predstavniki sosednjih lovskih družin, društev in organizacij.

Zbrane je nagovoril starešina Lovske družine Pišece Boštjan Lipar, ki se je ozrl na pot družine od leta 1946 do danes. Ob jubileju sta zbrane nagovorila tudi podžupan Miha Petančič in Branko Tucovič.

Pomemben del slovesnosti je bila podelitev lovskih odlikovanj Lovske zveze Slovenije članom za njihovo dolgoletno, vestno in odgovorno delo.

Znak za lovske zasluge sta prejela Jernej Lipar in Tomi Lipar, zlati znak za lovske zasluge pa Ivan Albert, Drago Cizel, Aleksander Kostevc, Marjan Markič, Srečko Petančič, Janez Volčanšek in Aleksander Zidarič.

Red za lovske zasluge III. stopnje je prejel Edvard Kunej za pomemben osebni prispevek pri uresničevanju nalog lovstva, ohranjanju življenjskih okolij in vrstne pestrosti ter prizadevno delo v lovski organizaciji.

Vrhunec jubilejnega večera je bilo razvitje novega, tretjega prapora Lovske družine Pišece. Prvi prapor s podobo srnjaka je bil razvit leta 1970, leta 1996 ga je nasledil drugi prapor s podobo divjega prašiča. Ob 80-letnici se na novi prapor ponovno vrača podoba srnjaka, najštevilčnejše divjadi v lovišču, ki simbolno povezuje sedanjost družine z njenimi začetki. Botri novega prapora so bili Tomi Lipar, Marjan Markič in Aleksander Zupančič.

Slavnostno prireditev je povezovala in vodila članica Lovske družine Pišece Petra Grajžl. Slovesni program so z lovsko pesmijo in zvoki rogov obogatili Lovski pevski zbor Globoko pod vodstvom Mileve Kralj Buzeti ter Dobovski rogisti pod vodstvom Robija Deržiča. Zahvala je bila namenjena tudi vsem sponzorjem, donatorjem, društvom in organizacijam, ki Lovsko družino Pišece podpirajo pri njenem delu in so prispevali tudi k izvedbi jubilejnega praznovanja.

Osemdeset let Lovske družine Pišece ni le številka, temveč zgodba številnih generacij, neštetih prostovoljnih ur, prijateljstva, lovskega tovarištva in skrbi za naravo. Novi prapor predstavlja poklon generacijam, ki so družino gradile v preteklosti, ponos sedanjih članov ter zavezo prihodnjim rodovom, da bodo ohranjali njeno tradicijo in vrednote.

Po zaključku uradnega dela se je jubilejno praznovanje nadaljevalo v sproščenem in družabnem vzdušju. Za glasbo, ples in dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Slovenski zvoki, ki je popestril praznični večer in poskrbel za prijeten zaključek praznovanja 80-letnice Lovske družine Pišece.

V četrtek, 1. oktobra 2026, je v avli Mladinskega centra Brežice potekala slovesna otvoritev fotografske razstave udeležencev in udeleženk delavnic Foto fon. Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki so z navdušenjem pospremili ustvarjalne zgodbe starejših fotografov.

Delavnice Foto fon pod okriljem Večgeneracijskega centra (VGC) Brežice – enote Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino (ZPTM) Brežice – potekajo v krajevnih skupnostih Artiče, Brežice, Globoko, Križe, Skopice in Sromlje. V preteklih mesecih so se upokojenci in upokojenke marljivo učili fotografiranja z mobilnimi telefoni ter iz previdnih uporabnikov prerasli v prave mojstre fotografije. Svoje izdelke na razstavi predstavlja kar 40 posameznikov.

Navdihujoče misli in poudarki z otvoritve

Uradni del dogodka je z uvodnim pozdravom pospremila direktorica ZPTM Brežice, Katja Čanžar, ki je poudarila izjemen pomen decentralizacije vsebin VGC:

“Dostopnost vsebin starejšim v mestu je velikokrat otežena, zato je decentralizacija ključnega pomena.” Ob tem je izrazila veliko zadovoljstvo z delom ekipe in zbranim namenila spodbudne besede za prihodnost.

Zbrane je nagovorila tudi direktorica Občinske uprave Občine Brežice, Patricia Čular, ki je predstavila zgodovino stavbe Večgeneracijskega centra in poudarila uspešno uresničevanje vizije – poleg vsebin za starejše so v objektu zagotovili tudi bivanjske enote za socialno ogrožene starejše občane.

Uradni del programa se je zaključil z zahvalo mentorice delavnic Antonije Ban, za umetniško spremljavo in prijetno vzdušje pa so poskrbeli mladi umetniki iz Kreativnega centra Amadeus Krško in Glasbene šole Brežice.

Druženje, klepet in ogled razstave

Po uradnem programu so si obiskovalci in avtorji fotografij z najbližjimi z navdušenjem ogledali razstavo, ob tem pa delili zgodbe, sklepali nova prijateljstva ter krepili pogum za prihodnje ustvarjalne korake.

• Kje je razstava na ogled? Fotografije si lahko v avli Mladinskega centra Brežice ogledate do 31. oktobra 2026, nato pa se bo razstava preselila v prostore Večgeneracijskega centra Brežice na Prešernovi 13.PDF

Prihajajoči dogodki v oktobru

Aktivnosti v VGC Brežice se s tem ne zaključujejo – oktobra vabljeni še na dva privagata dogodka:

• 18. oktober 2026: Doživljajski potopis: Kolumbija – The Hidden Paradise v prostorih Večgeneracijskega centra Brežice.PDF
• 30. oktober 2026: Praznovanje za najmlajše – Bučna coprnija, ki bo potekala v večnamenski dornari ZPTM Brežice.PDF