Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Videti je, da se je Evropska Unija končno začela obnašati v skladu s fiskalno konservativnim izročilom Jeana Monneta in Roberta Schumana, vsaj kar se tiče kohezijske politike. Utegne se zgoditi, da se bodo pipice v prihodnjih letih močno priprle.
Evropska unija vstopa v eno najostrejših proračunskih bitk zadnjih let. Predlog večletnega evropskega proračuna za obdobje 2028–2034 odpira spopad med tako imenovanimi “prijatelji kohezije” – državami, kot so Italija, Španija, Poljska in tudi Slovenija – ter fiskalno varčnimi državami severa (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švedska…), ki želijo bistveno zmanjšati obseg kohezijskih sredstev in več denarja preusmeriti v obrambo, konkurenčnost ter odplačevanje skupnih evropskih dolgov. Slovenija, ki je desetletja sodila med neto prejemnice evropskega denarja, je lahko ena večjih poraženk teh sprememb.
Spopad prijateljev kohezije in varčnih držav
Evropska komisija je sicer v predlogu ohranila močan poudarek na regionalnem razvoju, saj je za zmanjševanje razlik med regijami predvidenih približno 865 milijard evrov, kar je še vedno ogromna številka. Toda ključni problem ni več le velikost pogače, temveč njena razdelitev. V Bruslju se krepi pritisk tako imenovanih “varčnih držav”, med njimi Nemčije, Nizozemske, Švedske in Avstrije, ki menijo, da je tradicionalna kohezijska politika predraga, neučinkovita in pogosto neupravičeno koristi državam, ki po njihovem mnenju ne izvajajo dovolj reform. Namesto klasične kohezije želijo več pogojevanja in strožjo vezavo evropskega denarja na rezultate.
Na drugi strani se oblikuje blok “prijateljev kohezije”, ki vztraja, da Evropa brez vlaganj v manj razvite regije ne more ohraniti enotnosti. Med 16 državami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih in kmetijskih sredstev, je tudi Slovenija, kar je po svoje razumljivo, glede na to, da smo neto prejemniki sredstev EU. Ta skupina opozarja, da bi krčenje kohezijskih sredstev prizadelo predvsem srednjo in vzhodno Evropo, pa tudi južni del unije.
Za Slovenijo je vprašanje še posebej občutljivo. Kot država, ki iz evropskega proračuna tradicionalno prejme več, kot vanj vplača, je močno odvisna od kohezijskih sredstev za gradnjo infrastrukture, železnic, čistilnih naprav, bolnišnic, energetskih projektov in digitalizacije. Če bo kohezijska politika po letu 2028 manj radodarna ali strožje pogojena, bo to neposredno prizadelo slovenske občine, podjetja in razvojne projekte. Kot poroča Delo je državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič opozorila, da bi se sredstva za Slovenijo na področju kmetijstva in kohezije – v primerjavi s tekočim obdobjem – lahko zmanjšala za 11 do 13 odstotkov.
Debakel Golobove vlade pri razdeljevanju kohezijskih sredstev
Toda Slovenija ima še eno težavo: štiri leta vladavine Roberta Goloba. Slovenija je v obdobju njegove vlade pogosto zaostajala pri črpanju kohezijskih sredstev, država pa je morala celo sprejemati posebne ukrepe za pospešitev porabe, ker je bilo izvajanje projektov prepočasno. Vlada je leta 2025 sama priznala težave in sprejela interventne ukrepe za izboljšanje črpanja sredstev iz obdobja 2021–2027.
Primerjava z zadnjo vlado Janeza Janše je za Golobovo garnituro politično neprijetna. Janševa vlada je v času evropskega okrevanja po pandemiji pospešila pripravo projektov in bila pri aktivaciji evropskih mehanizmov bistveno agresivnejša, medtem ko je Golobova administracija večkrat delovala administrativno počasna, z zamudami pri razpisih in reorganizaciji ministrstev, kar je povzročilo izgubo dragocenega časa. Kritiki zato opozarjajo, da je Slovenija v trenutku kaže, da evropskega denarja ne zna dovolj hitro izkoristiti.
Časi, ko je bila Slovenija ena izmed prvakinj črpanja kohezijskih sredstev EU, so le še daljni spomin. Takrat, v času tretje Janševe vlade, sredi pandemije, smo kot samoumevno jemali dejstvo, da se sredstva črpajo redno in učinkovito. Saj gre vendar za “brezplačen” denar EU – nekdo ga seveda plača, a za slovensko pojmovanje etatizma lahko rečemo, da je vsaj za nas brezplačen. A tudi prejemanje brezplačnega denarja Golobovi vladi ni šlo od rok. Po črpanju sredstev EU smo na repu lestvice držav.
Slovenija je do konca leta 2025 počrpala (to je izplačila iz proračuna EU v proračun RS) le 12 odstotkov evropskih kohezijskih sredstev, od tega polovico v obliki predplačil.
To Slovenijo uvršča na 24. mesto. Od sosednjih držav je slabša le še Avstrija, ki pa je v vsakem primeru neto plačnica. Najuspešnejša Finska je v istem obdobju počrpala že 27 odstotkov sredstev.
To pomeni, da Slovenija trenutno na mizi pušča kar 88 odstotkov razpoložljivih kohezijskih sredstev, saj vladi nikakor ne uspe zaključiti projektov, ki jih je uspešno zastavila Janševa vlada v prejšnjem mandatu.
foto: X
Vlada težav sploh ne zazna
Največja težava je, da vlada težav sploh ne vidi. V svojih sporočilih za javnost so skozi mandat ves čas trdili, da črpanje poteka v skladu z načrti. Ko je bil odhajajoči predsednik vlade v parlamentu izzvan glede slabega črpanja, je najprej navadno poudaril, da so dosegli zastavljene cilje, hkrati pa obljubi, da bo kasneje bolje.
Tako je lani aprila ob vprašanju poslanca Franca Breznika trdil, da se bo v drugi polovici leta stanje bistveno izboljšalo. “Vse to se izvaja v resnici bistveno bolj učinkovito, kot se želi prikazati,” je poslancu pojasnjeval premier. “Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključevalo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot stoodstotno – sliši se čudno, ampak bilo je počrpano v celoti,” je navedel in dodal, da je ključno, koliko sredstev izkoristijo do konca. Vztrajal je, da je skrb zaradi črpanja sredstev odveč, saj naj bi bili podatki za Slovenijo kmalu drugačni.
Konec lepa je prišel in odšel, podatki ob pa kažejo, da smo smo ob koncu Golobove vlade potonili še globlje, kot je bilo videti aprila. Da bi težave sploh lahko začeli reševati, bi si jih morali najprej priznati. Tega pa naša vlada očitno ni sposobna. Še več – minister za kohezijo Aleksander Jevšek (zaradi spora s predsednikom vlade ga dolgo časa sploh ni bilo na sejah vlade) se je celo pohvalil z uspešnim črpanjem evropskih kohezijskih sredstev iz programskega obdobja 2014–2022 ter omenjal izpeljavo “na stotine projektov”, pri tem pa zamolčal, da gre za delo prejšnje vlade, ki je po besedah nekdanjega ministra za kohezijo Zvoneta Černača opravila večino potrebnega dela.
Slabo črpanje v času Golobove vlade nas lahko še drago stane tudi v prihodnosti. Če bodo fiskalno varčne države dosegle zmanjšanje kohezijskih sredstev, bo boj za vsak evro ostrejši kot kadar koli doslej. Države, ki bodo dokazale učinkovito porabo in jasne razvojne prioritete, bodo imele močnejši položaj. Slovenija pa v pogajanja ne vstopa z leti hudih dežav pri potrjevanju projektov, ki si zaslužijo kohezijska sredstva. Zato je še toliko bolj pomembno, da se na resorju kohezijskega črpanaj EU sredstev naredi red in discoplina. Janševa vlada je v preteklosti že dokazala, da to zna, saj je, kot rečeno, bila izjemno učinkovita na področju kohezijske politike. V zgolj dveh letih ji je uspelo obrniti trende katastrofalnega črpanja sredstev iz skladov Evropske unije, s katerimi so se neučinkovito spopadale leve vlade Marjana Šarca in Mira Cerarja.
Leto 2020, ko je oblast prevzela tretja Janševa vlada, je bilo prvo leto v programskem obdobju 2014–2020, v katerem se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in nato pri absorpciji sredstev postala nadpovprečna. Počrpanih je bilo kar 90 odstotkov sredstev, kar v absolutnih številkah pomeni 101,4 milijona evrov od 112,5 milijona evrov načrtovanih. Samo na področju evropske kohezijske politike je ta delež znašal 93 odstotkov. V letu 2021 se je trend še dodatno okrepil in dosegel kar dvakrat višjo realizacijo, v višini 217,4 milijona evrov.
Tretja Janševa vlada je izstopala po črpanju kohezijskih sredstev (Foto: Gov.si)
Kljub neugodnim okoliščinam zato položaj za Slovenijo še ni izgubljen. Nova desno-sredinska vlada pod vodstvom Janeza Janše ima priložnost, da popravi škodo zadnjih let in ponovno vzpostavi bolj učinkovito upravljanje evropskih sredstev. To pomeni hitrejšo pripravo projektov, manj birokratskih ovir, jasnejše razvojne prioritete ter predvsem bistveno bolj agresiven pristop v Bruslju pri obrambi slovenskih interesov. Če želi Slovenija v obdobju po letu 2028 ostati uspešna neto prejemnica evropskih sredstev, bo morala dokazati, da zna evropski denar ne le zahtevati, ampak tudi učinkovito porabiti. Prav izkušnje Janševe vlade iz časa pospešenega črpanja po pandemiji nas lahko navdajajo z upanjem, da bi lahko Slovenija ponovno postala bolj kredibilna partnerica pri evropskih razvojnih projektih.
Spopad fiskalnih konservativcev in podpornikov večje javne porabe, ki se ravnokar dogajav Bruslju bo namreč ključno zaznamoval tudi mandat, ki prihaja, s tem pa življenja vseh Slovencev. Ravno v tem trenutku se sprejemajo ključne odločitve o razdelitvi evropskega denarja, zato bo vprašanje diplomatske spretnosti in politične teže slovenske vlade pomembnejše kot kadar koli doslej. Dobra novica je, da bodo pogajanja potekala pod patronatom Janeza Janše, ne pa Roberta Goloba.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Slovenija lahko izgubi več milijard kohezijskih sredstev – lahko Janševa vlada popravi debakel Golobove? z dne, 2026-05-27 22:30:43, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/o-slovenija-lahko-zaradi-evropskega-zategovanja-pasov-izgubi-vec-milijard-kohezijskih-sredstev-lahko-janseva-vlada-popravi-debakel-golobove/
