image

Tradicionalni slovenski zajtrk – preprosto, domače in dobro

Ta novica je bila najprej objavljena na RSS viru NIJZ.

Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki telesu po nočnem počitku zagotovi energijo in hranila za začetek dneva. Po priporočilih Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih naj bi z njim v vrtcu pokrili približno 25 %, v šoli pa 15 % celodnevnih energijskih potreb otrok. Podatki kažejo, da med šolskim tednom redno zajtrkuje le približno tretjina šolarjev, pri čemer se ta delež v zadnjih letih še zmanjšuje. Redno zajtrkovanje je pomemben del urejenega prehranjevanja, zato ga je treba spodbujati že v otroštvu. Pri tem imata pomembno vlogo tako družina kot šolsko okolje, predvsem z lastnim zgledom in zagotavljanjem pestrih in kakovostnih živil ter vključevanjem otrok pri načrtovanju obrokov in samo pripravo jedi.

Kruh, maslo, med, mleko in jabolko so na prvi pogled povsem osnovna živila, ki pa skupaj sestavljajo hranilno pester obrok. Vsako od njih ima svojo vlogo.

KRUH je vir ogljikovih hidratov, ki telesu zagotavljajo energijo. Prednost dajemo polnozrnatim in drugim polnovrednim vrstam kruha, saj vsebujejo več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Vlaknine med drugim podpirajo zdravo prebavo in prispevajo k daljšemu občutku sitosti.

MLEKO prispeva kakovostne beljakovine in kalcij, ki so pomembni za rast in razvoj otrok, predvsem za izgradnjo in ohranjanje zdravih kosti in zob.

MASLO v zmerni količini obroku doda okus in maščobe, ki so pomemben vir energije ter omogočajo absorpcijo v maščobah topnih vitaminov.

MED kot naravni čebelji pridelek in vir enostavnih sladkorjev zagotovi hitro dostopno energijo. Ob njem se lahko pogovorimo tudi o čebelah in njihovem nepogrešljivem prispevku pri opraševanju in tako ohranjanju naravnih ciklov.

JABOLKO poskrbi za svežino in naravno sladkost. Prispeva prehranske vlaknine, vodo, vitamine in minerale. Če je pridelano v lokalnem okolju, je tudi lep primer sezonske izbire.

Ko govorimo o Tradicionalnem slovenskem zajtrku, pa ne govorimo samo o tem, kaj je na krožniku. Govorimo tudi o tem, od kod prihajajo živila, kdo jih prideluje in koliko dela, znanja ter naravnih virov je potrebnih, da jih lahko postavimo na mizo. Z izbiro lokalnih in sezonskih živil podpiramo slovenske pridelovalce, krepimo lokalno gospodarstvo in prispevamo h krajšim transportnim potem. Obenem otrokom približujemo pomen odgovornega odnosa do hrane in okolja ter jih spodbujamo k razumevanju, od kod hrana prihaja in kakšna je njena pot do krožnika.

Na NIJZ svetujemo, da smo pri izbiri živil pozorni na njihov izvor in način predelave. V današnjem času namreč lahko na trgovskih policah opazimo veliko visoko predelane (ultra procesirane) hrane, ki je močno oglaševana in vabljiva predvsem zaradi prihranka časa, potrebnega za pripravo zdravih obrokov. S tem namenom smo na NIJZ pripravili kratek videoprispevek, ki izpostavlja pomen premišljenih prehranskih izbir, saj vse več študij ugotavlja povezavo med pogosto uporabo visoko predelanih živil in zdravjem prebivalstva. Kot bolj zdravo izbiro svetujemo nepredelana ali minimalno predelana živila, lokalnega (po možnosti ekološkega) izvora, ki naj predstavljajo večji del vsakodnevnih obrokov, po možnosti pripravljenih v “domači kuhinji«.