Dobra priprava je temelj remonta

Vzdrževanje jedrske elektrarne je neprekinjen proces, katerega osnovni cilj je zagotoviti, da je vsa oprema ves čas pripravljena za varno in stabilno obratovanje skozi celoten 18-mesečni cikel. Kot pojasnjuje Habinc, ki v elektrarni dela že 35 let, je ključ njihovega dela preventiva – večino težav je treba preprečiti, še preden sploh nastanejo.

Remont sam primerja z rednim servisom avtomobila, a v precej večjem merilu. »Če bi imeli tako velik rezervoar, da bi avto brez težav vozil eno leto, bi bil to idealen servis. Vse bi pregledali vnaprej, da vas potem nikjer ne bi pustil na cedilu. To je naš remont,« razlaga. Ker se nekatera delo lahko opravijo samo med zaustavitvijo, morajo v manj kot mesecu dni opraviti vse ključne preglede, servise in zamenjavo goriva, da bo sistem zanesljivo deloval naslednjih 18 mesecev.

Gre za izjemen organizacijski in logistični zalogaj. V času remonta je treba natančno uskladiti med 30.000 in 40.000 posameznih aktivnosti. Poleg približno 180 zaposlenih v oddelku vzdrževanja se projektu pridruži še med 400 in 500 zunanjih izvajalcev. »Mrežno planiranje remonta je eden največjih izzivov. Vsaka naloga ima svoj čas in svoje predpogoje. Ena sama zamuda lahko vpliva na celoten potek,« poudarja Habinc. Prav zato sta dobra priprava in disciplina vseh vključenih ključni za uspeh.

Ogledalo, ne kritika: pomen medsebojnih presoj

Pomemben del delovanja NEK je tudi njena močna mednarodna vpetost. V jedrski industriji namreč ne prevladuje tekmovalnost, temveč izmenjava znanja in izkušenj, podobno kot v letalstvu. »Če ne bi bili vpeti v mednarodne povezave, bi stagnirali in nazadovali,« pravi. Jedrske elektrarne se med seboj ocenjujejo v okviru združenja WANO (World Association of Nuclear Operators), kjer je krška nuklearka uvrščena v najvišjo ocenjevalno skupino. »Dosegamo najvišjo stopnjo. Cilj za evropske elektrarne je ocena ‘dobro’, Krško pa ta standard presega,« pojasnjuje.

Takšne presoje po njegovih besedah niso namenjene iskanju napak, temveč služijo kot ogledalo. Pomagajo prepoznati priložnosti za izboljšave in hkrati potrjujejo, da so procesi, znanje in organizacija na pravi ravni. Prav to stalno preverjanje in učenje je eden od razlogov, da elektrarna dolgoročno ostaja varna in zanesljiva.

Kultura »lastništva opreme« v NEK

Posebnost dela v NEK je tudi odnos zaposlenih do opreme in sistemov, ki ga Habinc imenuje »lastništvo opreme«. Inženirji in tehniki ne delajo zgolj po navodilih, temveč čutijo osebno odgovornost za tisto, kar upravljajo. »To je moja oprema. To mora delovati,« ponazarja miselnost zaposlenih. Takšen odnos presega formalne opise delovnih nalog in pomembno prispeva k visoki ravni varnosti.

Varnostna kultura se po njegovih besedah ne konča pri izhodu iz elektrarne. »Nosite dobre stvari iz službe domov,« je vodilo, ki spodbuja premišljeno ravnanje, doslednost in odgovornost tudi v zasebnem življenju. Gre za način razmišljanja, ki se sčasoma zasidra in postane del vsakdanjega ravnanja.

Nuklearna elektrarna Krško ima dovoljenje za obratovanje do leta 2043. Za dodatnih 20 let pa poteka postopek izvedbe t.i. izvedljivostne študije (feasibility study), ki bo podlaga za odločanje organov družbe o nadaljnjih postopkih.

Zaupanje lokalnega okolja kot pomemben kapital

Pri tem ostaja izjemno pomembno tudi zaupanje lokalnega okolja. »Dokler ste vi tam dol, se ne sekiram,« je stavek, ki ga Habinc pogosto sliši od domačinov. Prav to zaupanje, skupaj s strokovnostjo in odgovornostjo zaposlenih, je eden ključnih razlogov, da Nuklearna elektrarna Krško že desetletja velja za stabilen in zanesljiv steber slovenskega energetskega sistema.