Minister za izobraževanje Borut Rončević je v oddaji Tarča dominiral v razpravi o napovedani šolski reformi. Sindikalistu Branimirju Štruklju in predstavnikom šolskega establišmenta je odločno odgovarjal na očitke, zagovarjal spremembe ter poudaril, da se mora šolski sistem izboljšati predvsem v korist otrok. Posebej odmevna je bila njegova kritika sindikalnega delovanja in opozorilo, da se rezultati slovenskega šolstva slabšajo. Po oddaji so se na družbenih omrežjih vrstili komentarji podpore ministru in kritike Branimirja Štruklja.

Borut Rončević je v oddaji predstavil načrte za ideološko nevtralno šolo in korenito reformo vzgojno-izobraževalnega sistema. Med napovedanimi spremembami so manj obsežna učna snov, vračanje avtoritete učiteljem in več poudarka na domoljubju. Njegove napovedi so sprožile ostre odzive dela šolske stroke in sindikatov, razprava v Tarči pa je razrkila zakaj se šolski establišment upira z vseh strani.

Poleg ministra so v oddaji sodelovali predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, ravnatelj Osnovne šole Gornji Grad in član strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja Borut Stojilković, predsednik Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Kristijan Musek Lešnik, Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete in profesorica II. gimnazije Maribor Barbara Bedenik.

Rončević: Rezultati šolstva so slabi in se še slabšajo

Minister je uvodoma zavrnil očitke, da si želi podrediti šolski sistem, in pojasnil, zakaj se je odločil za posege v njegovo delovanje. “Nikakor si ne želim podrediti šolstvo. Rezultati tega šolstva so slabi in se še slabšajo in izrazito neodgovorno od mene, do teh otrok, do naše prihodnosti bi bilo, če se zadev ne bi lotil izključno zato, da bi imel ljubi mir,” je povedal Rončević.

Šolski establišment na nogah, ker ni vključen

Pojasnil je tudi, zakaj v odločevalska telesa niso vključeni vsi predstavniki obstoječega šolskega establišmenta. Jasno je poveda strokovni svet ni odločevalsko, temveč posvetovalno telo, ustanovljeno skladno z zakonodajo. “Malce nenavadno, da nekdo zahteva, da mi bo svetoval. Jaz se bom odločil, kdo bo meni svetoval,” je poudaril minister.

Ob tem je pojasnil, zakaj so v pripravo sprememb vključena tudi gospodarska združenja. “Želel bi povedati, zakaj so vključeni predstavniki gospodarstva, gre za tri združenja – GZS, OZS in pa Kmetijsko-gozdarsko zbornico, gre za bodoče delodajalce,” je dejal Rončević. Po njegovem mnenju je pomembno, da pri pripravi sprememb sodelujejo tudi predstavniki realnega sektorja, ki poznajo potrebe trga dela in vedo, katere kompetence bodo otroci potrebovali v prihodnosti.

Štruklju očital, da je 30 let sooblikoval sistem

Ko je Štrukelj nasprotoval sestavi teles, ki bodo sodelovala pri reformi, mu je minister očital, da je imel doslej dovolj časa za vplivanje na slovensko šolstvo. “Vi ste prispevali 30 let, pa poglejte, kakšne imamo rezultate,” mu je odgovoril Rončević.

Izpostavil je, da so se rezultati začeli slabšati po letu 2015, ter zavrnil namigovanja, da bi bila reforma povezana z odpuščanjem učiteljev. “O tem vaši sindikalni zaupniki lažejo zato, da s prevaro pridobivajo podpise pod peticijo, in ti rezultati vsekakor niso posledica pomanjkanja učiteljev. V Sloveniji imamo izrazito dobro razmerje med učitelji in učenci,” je dejal minister.

Tudi Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete je izrazil pomisleke glede posameznikov, vključenih v strokovni svet, češ da nimajo ustreznih referenc s področja vzgoje in izobraževanja. Rončević je odgovoril, da priprave reforme ne bi smeli prepustiti zgolj ljudem, ki se že dolgo gibljejo v obstoječem sistemu. Ob tem je poudaril, da posvetovalno telo vključuje številne strokovnjake, med njimi učitelje, ravnatelje in visokošolske učitelje.

Očitek o prehitri reformi zavrnil: “Oni bi deset let delali študije, pet let uvajali reforme, deset let pa merili rezultate“

Razprava se je dotaknila tudi časovnice reforme. Voditeljica je dejala, da so se v preteklosti šolske reforme pripravljale dlje, medtem ko naj bi bila sedanja sprememba pripravljena v približno dveh letih. Rončević je odgovoril, da so danes na voljo sodobna informacijska orodja, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše delo. Posebej je izpostavil umetno inteligenco, za katero meni, da bo družbo preoblikovala hitreje in temeljiteje kot industrijska revolucija.

Štefanc je ob tem opozoril, da morajo biti spremembe na področju izobraževanja dobro premišljene. Minister se je strinjal, da morajo biti premišljene, vendar zavrnil očitke, da se jih loteva nepremišljeno. “Spremembe morajo biti premišljene in tudi bodo. Na posvetih, na katere pride večje število ljudi. To sem povedal že petkrat in bom še petkrat, pa se bo prijelo širši javnosti, ker vas se ne bo, ker želite zavajati in operirati s pol resnicami,” je odgovoril Rončević.

Štrukelj: Brez večinske podpore učiteljev reforme ne bo, Rončević: Z lažjo zavajate učitelje

Štrukelj je ministru očital, da reforme ne bo mogel izpeljati brez večinske podpore učiteljstva. Ob tem je kritiziral tudi ustanavljanje novih učiteljskih zbornic, ki jih je označil za politični projekt. “Brez večinske podpore učiteljstva vi ne boste nobene reforme speljali, tudi če tri učiteljske zbornice ustanovite, ki so političen projekt, in ta reforma nastaja v politiki,” je dejal Štrukelj. Rončević je na očitke odgovoril, da ima podpornike tudi med učitelji in da reforma ni usmerjena proti njim, temveč v izboljšanje razmer za učence.

Profesorica Barbara Bedenik je medtem poudarila, da učitelji zahtevajo vključitev stroke v pripravo sprememb. Po njenih besedah so v razpravo o reformi vključene različne ustanove in organizacije, med njimi Sviz, Pedagoški inštitut in pedagoške fakultete. Omenila je tudi zbrane podpise pod peticijo. Minister je njihovo število ocenil kot majhno glede na način zbiranja. Štruklju je očital, da se je učiteljem zlagal za kaj se podpisi sploh zbirajo, “nato sindikalni zastopniki pridejo v zbornico. Par ljudi verjame, par ljudi pa podpiše iz čistega miru”.

Ob tem je ostro komentiral tudi vlogo posameznih predstavnikov šolske stroke. “Kar se tiče gospe, ta gospa je sodelavka Ivana Lorenčiča, ki ga uvrščamo v Gabrov krog in establišment in ta gospod je zelo aktivno ustvarjal to situacijo, ki jo sedaj imamo. Želel bi jasno poudariti, jaz te stvari delam v dobro otrok in s spoštovanjem učiteljev.”

Roncevic💪- gospa je del gabrovega establišmenta. Ali lahko gospa naredi še bolj neumen rdeč obraz in dokaže, da je koristni idiot,zlorabljena in zmanipulirana za 5 minut slave in par toplih besed in cartanja udbe zeta in še koga?!! Poiščite pomoč gospa in ne spadate v šolo! https://t.co/M6hU3fYLd2

— Stara Velenjčaka (@SanjaSanja30) October 22, 2026

Štruklju očital politično delovanje

Eden ostrejših delov razprave je bil povezan s financiranjem šolstva. Štrukelj je opozoril, da naj bi bilo v proračunu za šolstvo na voljo 300 milijonov evrov manj. Rončević mu je odgovoril z vprašanjem, zakaj se ni oglasil ob sprejemanju proračuna za leto 2026, ko je na dveh ministrstvih, ki ju zdaj združeno pokriva, za obveznosti manjkalo 375 milijonov evrov. “Ko je bil sprejet proračun za 2026 in ko je manjkalo na dveh ministrstvih, ki jih zdaj jaz pokrivam pod enim, 375 milijonov za obveznosti, se niste oglasili. Zakaj se niste oglasili, zato ker ste v prostem času sindikalist, v večini dneva pa ste politik radikalne stranke Levica. To so motivi vašega delovanja v javnem prostoru,” je Štruklju očital minister.

“Gospod Štrukelj je aktivni politik skrajne stranke Levica, ki se v prostem času igra sindikalista zato ne vem kaj bi on lahko počel v strokovnem svetu za pripravo šolske reforme!” https://t.co/z8pRYjEv7N

— Jože Mežan (@MezanJoze) October 22, 2026

Štrukelj je nato izpostavil, da naj bi se učitelji bali podpisati peticijo, ker naj bi jih skrbelo, da bodo njihova imena prišla do ministra. Rončević je takšne navedbe zavrnil in poudaril, da minister nima pristojnosti kaznovati zaposlenih v šolstvu. “Minister ne more nikogar v šolstvu kaznovati in prav je tako. Minister oblikuje politiko, to pa, kar vi počnete, je tipično strateško komuniciranje, ki kombinira laži, polresnice in zlonamerne interpretacije,” je odgovoril.

Ob koncu oddaje je minister znova zatrdil, da bo reforma izpeljana in da naj bi izboljšala stanje v slovenskem izobraževalnem sistemu. “Reforma bo, takšna, ki bo bistveno izboljšala situacijo in otroci ne bodo polpismeni,” je napovedal.

Na družbenih omrežjih številni komentarji podpore Rončeviću

Razprava v Tarči je odmevala tudi na družbenih omrežjih, kjer so nekateri komentatorji pohvalili ministrovo neposredno soočenje s Štrukljem. Med odzivi je bilo mogoče zaslediti tudi ostre kritike sindikalista in dosedanjega delovanja šolskega sistema. Komentator Mitja Iršič je zapisal: “Borut Rončević je včeraj Štruklja poslal v penzijo. Kučanov zet že dolgo ni bil tako bos. Ves agitprop, ki ga drugače z veliko samozavestjo trosi okrog med novinarji večne revolucije, mu je eksplodiral v obraz. Prepričan sem, da so to videli tudi levo-sredinski volivci.”

Med drugimi komentarji so se pojavili tudi naslednji zapisi: “Rončevič jih je zmlel v prah, bravo minister.” “Bravo Rončević! Briga te gabrove svizce za šolarje in šolnike. Služijo na učbenikih in delovnih zvezkih in na bebavem ponavljanju sloganov skrajne levice.” “Štrukelj, vi ste politik iz skrajne Levice, v prostem času pa ste še sindikalni aktivist.” “Bravo Rončevič, Štrukelj se je zvijal kot pohojena glista.”

Imamo glavnega sindikalista, ki je član radikalne stranke Levica. https://t.co/JiTfwqB5Mk

— SDM (@organizacijaSDM) October 22, 2026

Sara Kovač

The post [Video] Rončević “pojedel” šolski establišment first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom [Video] Rončević “pojedel” šolski establišment z dne, 2026-10-23 09:09:10, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/video-roncevic-pojedel-solski-establisment/

V hodniku Državnega zbora RS se slišijo koraki. Moški se ustavi pred vrati sejne sobe na Tomšičevi ulici, kjer so se med leti 2022 in 2026 odvijala zaslišanja prič preiskovalne komisije pod vodstvom Mojce Pašek Šetinc in Tamare Vonta. Vrata se odprejo. Pričakajo ga mrki, sovražni obrazi. Postane jasno, da je sodba že napisana, zaslišanje je le predstava za javnost.

Tako ali podobno so se počutile vse priče, ki jih je zaslišala Vontina preiskovalna komisija. Zdaj o zlorabah, nezakonitem in neustavnem ravnanju ter pridobivanju zasebnih podatkov o pričah nastaja celovečerni dokumentarni film.

Zlorabe Vontine komisije kar kličejo po filmski uprizoritvi

Septembra je sedem prič Vontine preiskovalne komisije (Bojan Požar, Franci Zavrl, Miran Videtič, Sebastjan Jeretič, Edvard Kadič, Boris Tomašič in Jože Biščak) ustanovilo Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026. Njihov razlog je jasen in nedvoumen. »Parlamentarna preiskava je lahko legitimno orodje nadzora le, če spoštuje pravice prič in preiskovancev. Ko se parlamentarna komisija spremeni v orodje političnega obračuna, je treba žrtve zaščititi in odgovornost tudi kazensko uveljaviti,« so zapisali ustanovitelji.

»Zlorabe, ki si jih je privoščila preiskovalna komisija, kar kličejo po filmski uprizoritvi, zato sem bil vesel, ko sem slišal, da se je pojavila pobuda, da se o tem posname dokumentarni film,« pravi Jože Biščak, ena od žrtev, ki upa, da bo nekoč posnet tudi igrani film.

Inkvizitorska zaslišanja prič

»Vontina komisija je bila v bistvu politična policija. Šlo je za kršitve zakona – brskanje po računih, postavljanje prič v vlogo preiskovancev, razkrivanje poslovnih skrivnosti. To se nikoli več ne sme ponoviti,« je nedavno povedal Franci Zavrl, komunikacijski menedžer in soustanovitelj. Ob tem je nekoliko strašljivo, da so seje Vontine komisije potekale le nekaj metrov proč od Beethovnove ulice 3, kjer je nekoč prava politična policija (Udba) brutalno znašala nad ljudmi, ki se niso strinjali s komunistično politično ureditvijo, jih mučila in zasliševala.

Podobno izhodišče je imela preiskovalna komisija. »Zaslišanja so bila inkvizitorska. Sam sem se počutil, kot da sem pred Udbo, le da tokrat ni bilo usnjenih plaščev, temveč poslanski mandat in kamera,« pravi pobudnik ustanovitve zavoda Boris Tomašič in dodaja: »Komisija Tamare Vonta po mojem ni več preiskovala samo financiranja strank, temveč tudi medije, ki niso klečali, in ljudi, ki niso molčali. Brskalo se je po poslovnih in osebnih računih, razkrivale so se poslovne skrivnosti, priče pa so bile postavljene v vlogo preiskovancev.«

´Zloraba´ je delovni naslov filma

Komisija, uradno ustanovljena za ugotavljanje politične odgovornosti zaradi domnevnega nezakonitega financiranja strank, je po mnenju žrtev zlorabila mandat. Nezakonito je vpogledovala v poslovne in osebne račune zasebnikov. Priče so obravnavali kot osumljence. Podatke so pridobivali preko Fursa in jih uporabljali selektivno – proti tistim, ki niso bili po godu vladajoči koaliciji.

Zavod ni nastal iz maščevanja. Nastal je iz potrebe, da se kaj takega ne bi več ponovilo. »Zavod bo deloval v podporo posameznikom, za katere ocenjujemo, da so jim bile kršene pravice, in jim pomagal pri uveljavljanju pravnega varstva,« poudarjajo ustanovitelji, ki so že vložili kazenske ovadbe.

O vsem tem bo govoril dokumentarni film. Pripovedoval bo zgodbo, kaj se zgodi, ko oblast pozabi, da so tudi tisti na drugi strani mize ljudje z ustavnimi pravicami (še posebej, če niso nosilci javnih pooblastil) in kako hitro lahko demokratični instrument postane politična policija. Celovečerni dokumentarni film z delovnim naslovom ´Zloraba´ naj bi bil, če bo vse teklo po načrtih, premierno predvajan okoli 5. obletnice ustanovitve preiskovalne komisije. Trenutno je film v fazi razvoja scenarija.

Peter Truden

The post Nastaja celovečerni dokumentarni film o zlorabah Vontine preiskovalne komisije first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Nastaja celovečerni dokumentarni film o zlorabah Vontine preiskovalne komisije z dne, 2026-10-23 23:15:18, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/nastaja-celovecerni-dokumentarni-film-o-zlorabah-vontine-preiskovalne-komisije/

Severna Koreja z objavami fotografij svojega voditelja skuša utišati govorice, da je vrhovni vodja partije in države mrtev.

Na družbenih omrežjih se širijo govorice, da je severnokorejski voditelj Kim Džong Un umrl zaradi možganske kapi. Kot odgovor je Severna Koreja objavila fotografije 42-letnega Kim Džong Una, ki si s svojo 13-letno hčerko Kim Džu Au ogleduje trgovinske izložbe in produkte v glavnem mestu Pjongjang.

Govorice naj bi razširil kitajski politični disident Wanjun Xie, ki je bil kot vodja Kitajske demokratske stranke v študentskih letih aktiven med protesti na Trgu nebeškega miru leta 1989.  Xie je trdil, da je bil Džong Un, potem, ko je zaradi možganskih krvavitev padel v komo, prepeljan v pekinško bolnišnico, kjer naj bi preminil. Na družbenem omrežju X je zapisal: “Njegovo telo je bilo prepeljano nazaj v Severno Korejo, njegova smrt pa ostaja v tajnosti.”

Severnokorejska propaganda pravi drugače

Kmalu zatem se je odzvala severnokorejska državna novinarska agencija, ki je objavila fotografije diktatorja s hčerko, ob tem pa navedla, da so bile posnete v ponedeljek. Njihove avtentičnosti zaenkrat ni bilo mogoče potrditi iz neodvisnih virov. Na fotografijah vidimo Kim Džong Una kako si ogleduje ženska oblačila, obutev in tkanine v družbi hčerke in državnih uradnikov, ki ga spremljajo.

Pravzaprav je zdravstveno stanje severnokorejskega samodržca že nekaj časa predmet različnih ugibanj. Južnokorejski obveščevalci so denimo septembra trdili, da je Džong Un “zelo debel”, zaradi povečane telesne teže pa naj bi bil izpostavljen srčnim boleznim. Poleg tega, da ima Kim očitno rad dobro hrano v velikih količinah, njegovemu zdravju ne koristi niti njegovo intenzivno kajenje. Zato se na mednarodnem geopolitičnem parketu poigravajo z vprašanjem kdo bi ga zamenjal, če bi zares umrl. “Njegovo zdravstveno stanje je opredeljeno kot stanje izjemne debelosti, saj je njegova telesna teža približno 141 kilogramov“, je povedal južnokorejski politik Jun Kun Jong, ki je ob tem navajal podatke obveščevalne službe. Vendar pa Džong Unu morda le ne kaže tako slabo, saj je Jong ob tem dodal, da kljub izpostavljenosti boleznim srca in ožilja Kim nima težav pri fizičnih dejavnostih, denimo teku po stopnicah. “Ocenjuje se, da ne kaže znakov zdravstvenih težav, glede na pozorno spremljanje njegovega zdravstvenega osebja”, je dodal Kun Jong.

🇰🇵 Amid rumors that Kim Jong Un had fallen into a coma, North Korea’s KCNA published photos of him “inspecting a clothing and footwear exhibition site” with his wife Ri Sol-ju and daughter Kim Ju-ae, presented as “proof of life”.

The images appeared the day after British tabloid The Sun, citing unverified rumors, claimed he had suffered a brain hemorrhage, slipped into a coma, and been taken to China for treatment.

There is no independent confirmation of when the photos were taken. Kim was last seen on October 11 inspecting a defense museum in Pyongyang. North Korean authorities have not commented on the health rumors.

— Visegrád 24 (@visegrad24) October 20, 2026

Ugibanja o zdravstvenem stanju severnokorejskega voditelja so se prvič razširila leta 2020, ko se ni udeležil spominske slovesnosti ob rojstnem dnevu svojega pokojnega dedka. Takrat se v javnosti ni prikazal kar 20 dni, kar je sprožilo ugibanja, da je v slabem zdravstvenem stanju po operaciji. Kim Džong Unov oče Kim Džong Il in ded Kim Il Sun sta bila prav tako debela strastna kadilca in sta oba umrla zaradi posledic srčne kapi. Medtem, ko se voditelji obilno hranijo naj bi se sicer Severna Koreja že vrsto let spopadala s pomanjkanjem hrane, Združeni narodi pa izpostavljajo ravno nesigurno zagotavljanje hrane kot glavni humanitarni problem v tej državi.

Da ima Kim Džong Un prefinjen okus in velik apetit je potrdil tudi kuhar, ki je med vrhom ZDA in Severne Koreje sodeloval z njegovimi osebnimi kuharji. Glavni kuhar v hotelu Metropol v vietnamski prestolnici Hanoj, kjer sta se februarja 2018 srečala Džong Un in Donald Trump, je dejal: “Rad ima kaviar, jastoga in druge luksuzne proizvode. Zelo rad učiva v kulinariki.”

A. S.

The post Kaj se dogaja s severnokorejskim diktatorjem? Ga res ni več med živimi? first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Kaj se dogaja s severnokorejskim diktatorjem? Ga res ni več med živimi? z dne, 2026-10-23 08:08:17, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/kaj-se-dogaja-s-severnokorejskim-diktatorjem-ga-res-ni-vec-med-zivimi/