Na ponedeljkovi tiskovni konferenci ob robu izredne seje Državnega zbora, na kateri je bil sprejet zakon, so spregovorili različni predstavniki nevladnih in migrantskih organizacij, ki temu zakonu ostro nasprotujejo. Flurina Ametaj je z javnostjo delila, da njena mama po 34 letih ni državljanka. “Prebiva v Republiki Sloveniji, je integrirana v skupnost, zaposlena in ne vem, zakaj bi se njej po 34 letih ta pravica odvzela,” je vztrajala. V zvezi z izjavo se je denimo pojavil naslednji komentar uporabnice X Katje Vrečko: “Po 34 letih njena mati ni državljanka. Več kot očitno to ne želi biti. Torej, če po toliko letih noče postati državljanka Republike Slovenije, tudi voliti ni njena pravica.”

Slišati je bilo mogoče očitek, kako naj bi šlo tukaj na nek način za državni rasizem, ki se ustvarja umetno. “Najhuje je, da se ustvarja proti ljudem, ki so gradili to državo. To pomeni, to so ljudje, ki prihajajo iz bivših republik Jugoslavije. S tem oni brišejo tudi Američane, Venezuelce, Kanadčane. To je ponižanje!” je vztrajala govorka. V zvezi s tem se je pojavil naslednji odziv uporabnice X Johance (@Johanca_4me): “Zale*i se mi v mojo staro debelo tazadnjo … zakon je sprejet, tudi Slovenci ne moremo pri vas voliti. Pika. Dokončna pika.”

Po 34 letih njena mati ni državljanka. Več kot očitno to ne želi biti. Torej, če po toliko letih noče postati državljanka Republike Slovenije, tudi voliti ni njena pravica. pic.twitter.com/HeUnNLv3cz

— KatjaVrecko (@VreckoKatja) June 15, 2026

Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević v luči sprejetja novega zakona izpostavlja, da njegove soproge, ki je iz tretje države, volilna pravica v Sloveniji sploh ne zanima. “Mene volilna pravica na Tajskem, kjer preživim lep del leta, sploh ne zanima. Prav je, da v državi volijo državljani in nihče drug. Pika,” je ta jasen. Filozof, publicist in podjetnik dr. Andrej Drapal navaja, da je njemu že to, da imajo volilno pravico državljani držav EU, skregano s pametjo. “Ampak OK. EU. Sprejmem. Ampak da bi lahko volil v Sloveniji nekdo, ki ni državljan Slovenije/EU? Lepo prosim.”

“Če bi živel na Švedskem 10 let, znal švedsko, se družil s Švedi … šele takrat bi pomislil, da bi morebiti volil na Švedskem,” pravi Drapal in dodaja, da kultura okolja ni nekaj, kar se zamenja tako kot pnevmatika na avtu ali zob v ustih. “Kultura temelji na globoko vraščenih arhetipih. Zliti se s svojim okoljem se ne da na ukaz. Voliti v okolju, s katerim nisi eno, je netrajnostno,” je jasen.

Kdor hoče volilno pravico, naj po besedah publicista, nekdanjega politika, blogerja in libertarnega aktivista Tomaža Štiha izpolni pogoje za državljanstvo. “Pika. Dokončna pika. Ne rabimo ravno vsakemu nepreverjenemu priseljencu dati takoj političnih pravic, ki so bile še pred nekaj leti od nekdaj rezervirane za polnoletne državljane,” ob tem dodaja. Profesor in nekdanji gospodarski minister dr. Matej Lahovnik meni, “da je po zlorabah pri prijavah stalnih bivališč tujcev odvzem volilne pravice vsem brez državljanstva iz tretjih držav povsem upravičen, saj so znani primeri prijav na enem naslovu po več kot 100 oseb in tudi prijav brez vednosti lastnikov nepremičnin”.

“Da tujci nimajo volilne pravice, je običajna ureditev po celem svetu,” na omrežju X opominja Domen Cukjati. “Tudi logična, razumna in v smislu zaščite avtohtonega prebivalstva,” navaja in dodaja, da imajo vsi tujci seveda volilno pravico v svoji državi. “Saj jim tega nihče ne odreka.” “Volilna pravica mora biti vezana na državljanstvo, pika … in dokončna pika! Vsak lahko poda vlogo za državljanstvo; v kolikor izpolnjuje pogoje, ga dobi. Nekateri smo se za državljanstvo pred leti, ko je bila situacija malo drugačna, odločili sami in obstali!” v zvezi s sprejetjem zakona na omrežju X izpostavlja Valerija Hrastelj.

Da tujci nimajo volilne pravice, je običajna ureditev po celem svetu. Tudi logična, razumna in v smislu zaščite avtohtonega prebivalstva. Vsi tujci seveda imajo volilno pravico v svoji državi, saj jim tega nihče ne odreka. https://t.co/zQQx5JnsB6 pic.twitter.com/ia6KxSk4iI

— Domen Cukjati 🇸🇮 #freespeech (@domencukjati) June 15, 2026

Na Facebooku uporabnica Jelka Suhadolnik poudarja, da državljani tretjih držav v Avstriji nimajo volilne pravice na nobeni ravni (ne na lokalni, ne na deželni, kot tudi ne na državni). “Žal smo v Sloveniji po domače povedano zaj……., ker smo dali volilno pravico vsem državljanom, ne glede na to, od kod so in koliko državljanstev imajo!” Poudarja, da svakinja in njen mož živita v Avstriji že 50 let. “Državljanstvo pa sta dobila šele po 20 letih bivanja, volilno pravico pa šele ob vstopu Slovenije v EU, s tem da sta se morala odpovedati slovenskemu državljanstvu! Tega se brez ustavne večine ne da rešiti!”

“Jugosi zavračajo naš jezik in kulturo. Bi pa volili. Zato pa smo, kjer smo,” na omrežju X navaja uporabnik Stanis in dodaja, da na Gorenjskem v privatni glasbeni šoli poučuje nekdo, ki ne govori slovensko. “Učitelj. Ker lahko. Že desetletja.” “Po mojem skromnem mnenju noben priseljenec ne bi smel imeti volilne pravice. Ne zdaj ne nikoli. Ko jih bo preveč, lahko zelo zlahka pripeljejo svoje ljudi na oblast, to pa je že lahek način za počasno prevzemanje določenega mesta ali države,” meni uporabnik X Outraged Poland.

Rok Radovan na omrežju X izraža zadovoljstvo nad novim zakonom, meni namreč: “Državljanstvo je privilegij in pravica voliti in biti voljen je le za tistega, ki ga ima.” Slovenke in Slovenci smo po njegovih besedah na prvem mestu. “Prav je tako. #Sloveniafirst,” je jasen. Andrej Založnik pa navaja: “Tehtna razlaga piše v ustavi. Volilno pravico ima državljan Slovenije in ne tujec. Tujec pride k nam zgolj po delo in se ne čuti, da bi bil Slovenec. Zakaj bi odločal kot slovenski državljan? To bi bila neenakost pred zakonom.”

S. K.