Avtor tega prispevka je Nova24TV.
Voditelji Romunije in Moldavije očitno gojijo veliko medsebojno naklonjenost. Začetek maja sta moldavska predsednica Maia Sandu in njen romunski kolega Nicușor Dan na svojih profilih na Facebooku objavila skupno fotografijo iz romunskega vojaškega letala. Nasmejana sedita drug ob drugem na poti v armensko prestolnico, kjer je potekalo srečanje Evropske politične skupnosti.
“Skupaj s predsednikom Nicușorom Danom na poti v glavno mesto Armenije, kjer bo potekalo srečanje Evropske politične skupnosti,” je ob fotografiji zapisala Maia Sandu. Šlo je za prvi primer, ko sta voditelja Republike Moldavije in Romunije skupaj potovala na mednarodno srečanje ter bila ob prihodu v letališče protokolarno sprejeta kot politični tandem. Po ocenah opazovalcev ta simbolna gesta ni bila naključna, temveč predstavlja jasno politično sporočilo glede vse pomembnejšega vprašanja morebitne ponovne združitve Moldavije in Romunije.
Prvič po dolgem času imata obe državi hkrati na oblasti voditelja, ki združitvi nista nenaklonjena. Večina dosedanjih moldavskih predsednikov je ideji nasprotovala, v Romuniji pa je bil dolgo eden redkih glasnih zagovornikov t. i. unionizma nekdanji predsednik Traian Băsescu.
“Romunija je pripravljena”
Maia Sandu je že dolgo znana kot zagovornica povezovanja z Romunijo, vendar se je tej temi dolga leta izogibala. Šele v zadnjih mesecih je v intervjujih za tuje medije začela bolj odkrito govoriti o možnosti združitve.
Januarja 2026 je za BBC povedala, da bi osebno na referendumu glasovala za združitev. To je del moldavske opozicije spodbudilo k pozivom k njenemu odstopu zaradi domnevne “veleizdaje”. Kljub kritikam je konec aprila podobno stališče ponovno izrazila tudi v pogovoru za francoski Le Monde.
Nicușor Dan medtem idejo odkrito podpira in poudarja: “Romunija je pripravljena.” Obenem velja za prvega romunskega predsednika v zadnjih desetletjih, ki do precej revnejše sosednje države ne zavzema pokroviteljskega odnosa, temveč Moldavijo obravnava kot enakovredno partnerico. Takšen pristop v Kišinjevu naleti na pozitiven odziv.
Voditelja povezuje tudi podobna politična preteklost. Oba sta se pred vstopom v politiko uveljavila kot aktivista proti korupciji ter nasprotnika zlorab oblasti. Maia Sandu ima poleg moldavskega tudi romunsko državljanstvo in je leta 2025 na romunskih predsedniških volitvah javno podprla Nicușorja Dana ter zanj tudi glasovala.
Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da predsednica ene države glasuje na volitvah v drugi državi in hkrati podpira možnost, da njena država preneha obstajati kot samostojna entiteta. Vendar to odraža globoke zgodovinske, kulturne in jezikovne vezi med Moldavijo in Romunijo.
V obeh državah je uradni jezik romunščina. Zgodovinska kneževina Moldavija je bila leta 1812 razdeljena med takratno Rusijo in Osmansko cesarstvo, pri čemer je meja potekala ob reki Prut. Po prvi svetovni vojni se je del Moldavije, ki je bil pod rusko oblastjo, leta 1918 odločil za združitev z Romunijo.
Toda leta 1940 je sovjetski voditelj Joseph Stalin v dogovoru z nacistično Nemčijo območje vzhodno od Pruta ponovno priključil Sovjetski zvezi ter skupaj z ozemljem Pridnestrja oblikoval Moldavsko sovjetsko republiko. Ta je neodvisnost dosegla leta 1991, še pred uradnim razpadom Sovjetske zveze.
Rusija, vojna in spreminjanje javnega mnenja
Dolga desetletja ideja unionizma ni igrala pomembnejše politične vloge ne v Moldaviji ne v Romuniji. Kljub temu je Rusija vse od leta 1991 svarila pred domnevno “fašistično združitvijo” Moldavije in Romunije. Takšna retorika je vplivala tudi na separatistične težnje v Pridnestrju, kjer so proruske sile med letoma 1990 in 1992 utrdile svojo oblast.
Po raziskavi javnega mnenja iz marca 2026 približno 42 odstotkov prebivalcev Moldavije podpira združitev z Romunijo, medtem ko jih 47 odstotkov temu še vedno nasprotuje, saj ne želijo izgubiti državne suverenosti. V Romuniji pa idejo podpira približno 72 odstotkov vprašanih.
Pomemben dejavnik spremembe razpoloženja je bil ruski napad na Ukrajino, ki je v Moldaviji zmanjšal simpatije do Moskve. Poleg tega naj bi več kot tretjina od približno 2,4 milijona prebivalcev Moldavije že imela romunsko državljanstvo. Romunija je danes tudi najpomembnejša trgovinska partnerica Moldavije ter ključna pri zmanjševanju njene energetske odvisnosti od Rusije.
Velike politične in ustavne ovire
Začetek maja sta zvezi pisateljev Moldavije in Romunije v skupni izjavi zapisali: “Čas je, da od deklaracij preidemo h konkretnim korakom.”
Kljub temu ostaja pot do morebitne združitve dolga in zapletena. Ustavi obeh držav določata visoke pravne ovire, Moldavija pa se je obenem zavezala tudi vojaški nevtralnosti. Posebej občutljivo vprašanje ostaja Pridnestrje, ki ga še danes nadzorujejo proruski separatisti.
Tema združitve vseeno postopoma pridobiva politični zagon. Moldavski volivci so bili pomemben dejavnik na romunskih predsedniških volitvah leta 2025, kjer je Nicușor Dan premagal skrajno desnega kandidata Georga Simiona, voditelja stranke, ki se paradoksalno imenuje Zavezništvo za združitev Romunov.
V Moldaviji se Maia Sandu zaradi podpore unionizmu sooča z obtožbami o izdaji s strani proruskih političnih sil, nekateri neodvisni kritiki pa opozarjajo, da ni primerno odpirati vprašanja združitve v času zahtevnih pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, pri tem ne vidi težave. Na vprašanje o morebitni združitvi je nedavno odgovorila: “To je povsem njihova stvar” – o tem lahko odločijo izključno državljani Moldavije in Romunije.”
I. K.
The post Se bosta Romunija in Moldavija ponovno združili? first appeared on Nova24TV.
Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Se bosta Romunija in Moldavija ponovno združili? z dne, 2026-05-18 12:16:16, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/se-bosta-romunija-in-moldavija-ponovno-zdruzili/
