Avtor tega prispevka je Nova24TV.

Vrh Nata v Ankari se nezadržno približuje in vse kaže, da bo na srečanju napeto. Kar nekaj držav namreč ne izpolnjuje zavez o javni porabi za obrambne namene. Med njimi je seveda tudi Slovenija, ki je v času vlade Roberta Goloba hotela pretentati zaveznike s kreativnim računovodstvom. Nastalo situacijo bo sedaj reševal novi premier Janša. 

Vrh Nata bo potekal med 7. in 8. julijem v turški prestolnici. Na zadnjem vrhu Nata v Haagu so se zavezniki zavezali k porabi za obrambne namene v višini petih odstotkov bruto domačega proizvoda. K temu se je zavezal tudi nekdanji predsednik vlade Robert Golob. To je na levem političnem polu povzročilo precejšnje razburjenje, saj prejšnja koalicija ni bila naklonjena trošenju za obrambo. Hkrati pa je bila razkrita nova laž nekdanjega premierja, ki se je pred domačo javnostjo pretvarjal, da se ni zavezal k tako visokim izdatkom za obrambo.

Slovenija se po pričakovanjih ni niti približala svojim zavezam. Niti stari zavezi o dvoodstotnem trošenju (BDP), kljub kreativnemu računovodstvu, v okviru katerega so se običajni proračunski izdatki prikazovali kot obrambni. Nekdanji poslanec Levice in Socialnih demokratov Matej T. Vatovec je celo javno pozval k izigravanju zaveznikov. A več v nadaljevanju.

Katere države lahko torej pričakujejo zahteven vrh? Bruseljski Politico je identificiral šest držav.

Španija, prva Trumpova tarča

Največje breme kritik bo verjetno nosila Španija. Španski premier Pedro Sanchez je namreč lansko leto javno zavrnil povišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov, rekoč, da 2,1-odstotna poraba (cca. 34 milijard) zadošča za obrambo proti Rusiji. Pri tem pa dela teh investicij Nato morda ne bo priznal, poroča Jutarnji list. Te so namreč namenjene posodabljanju telekomunikacijskega omrežja in kibernetski obrambi. Madrid se je med evropskimi državami profiliral kot odkrit kritik Washingtona, kar zagotovo ne bo pomagalo.

Prazne obljube Britancev

Druga država, ki bo zagotovo tarča Trumpovih kritik, je Velika Britanija. Za razliko od Španije je Velika Britanija sprejela zavezo o 5-odstotni porabi, a se temu cilju ni niti približala. Trenutno je načrtovana zgolj 2,6-odstotna poraba, z ambicijo, da se doseže 3 odstotke. Zaradi finančne luknje, ki zeva v britanskem obrambnem proračunu, je odstopil prejšnji obrambni minister John Healey, premier Starmer pa računa, da bo “preživel” vrh v Ankari na račun produktivnih pogovorov na zadnjem srečanju držav G7. A Starmerjeva administracija je bila v preteklosti deležna kritik iz Trumpove administracije na račun njihove raznarodovalne migracijske politike.

Madžarska vlada v finančni stiski

Kritik bi lahko bila deležna tudi nova madžarska vlada. Nekdanji predsednik madžarske vlade Viktor Orban je namreč zahteval 16 milijard iz skladov EU za nakup orožja, novi premier Magyar pa namerava to zahtevo zmanjšati za tretjino. Zmanjšal pa se je tudi delež sredstev, namenjenih obrambi, v madžarskem državnem proračunu. Padel je pod staro zavezo dveh odstotkov. Magyar lahko računa na težave tudi zaradi tega, ker je bil nekdanji madžarski premier Orban Trumpov tesen zaveznik.

Češke obrambne avtoceste

Zahteven vrh Nata lahko pričakuje tudi Češka. V Pragi letos za namene obrambe namenjajo 2,1 odstotka BDP, a pomemben del teh vlaganj predstavlja obnova avtoceste s ceno 1,2 milijarde evrov. Obnova avtoceste pa, kot je jasno tudi običajnim državljanom, ni obrambna investicija. Še več, premier Andrej Babiš je napovedal, da bodo investicije v obrambo prihodnje leto verjetno padle pod dva odstotka BDP. Jutarnji list poroča, da bi Babiša lahko rešila njegova podpora ameriško-izraelskim vojaškim operacijam v Iranu.

Italija na robu

Italija se je prebila do 2,8-odstotnega vlaganja v obrambo. To sicer krepko presega mizerne vložke v obrambo prej naštetih držav, a je še daleč od dogovorjenih petih odstotkov. Tudi v primeru Italije nekateri vložki v obrambo morda ne bodo priznani, saj so investicije v policijski aparat prikazali kot obrambna vlaganja. Italijanska premierka Giorgia Meloni sicer velja za eno največjih Trumpovih zaveznic, kljub temu da je odtegnila svojo podporo nedavnim vojaškim operacijam v Iranu. Analitiki pa opozarjajo, da to ne bo zadoščalo.

Golobovo kreativno računovodstvo in Janšev preobrat

In končno pridemo tudi do Slovenije. Generalni sekretar Nata je Slovenijo opozoril v posebnem dopisu, ki je nato prišel v javnost, da nismo izpolnili dogovora o višini vlaganj.

“Slovenija s svojim vztrajno nizkim deležem izdatkov za obrambo v času, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti močnejšo Evropo v močnejšem Natu, ne prispeva dovolj k naši skupni varnosti. Zato je ključnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravični delež odgovornosti in odpravi dolgoletne primanjkljaje na tem področju,” je zapisal generalni sekretar Rutte.

Kot vemo, je Slovenija pod vlado Roberta Goloba sledila pozivu nekdanjega poslanca k izigravanju zaveznikov in se lotila kreativnega računovodstva. Kot že rečeno, prikazovanja neobrambnih izdatkov kot obrambnih. Nekaj časa je bil celo na mizi referendum o izstopu Slovenije iz Nata.

Politico pa poroča, da je z novo vlado prišlo v Ljubljani do spremembe. Nova vlada pod vodstvom Janeza Janše skuša obrniti smer. Slabo dediščino Golobove vlade bi lahko pomagalo premostiti tudi dejstvo, da je predsednik vlade Janša naklonjen Trumpovi administraciji.

Ž. K.

The post Trump bi Golobu navil ušesa – situacijo rešuje Janša first appeared on Nova24TV.

Radio Brežice Eu delimo članek z naslovom Trump bi Golobu navil ušesa – situacijo rešuje Janša z dne, 2026-06-20 00:30:47, avtorja Nova24TV. Celoten članek lahko preberete na izvornem naslovu: https://nova24tv.si/trump-bi-golobu-navil-usesaa-situacijo-resuje-jansa/