Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Udeleženci predstavitve v Domu kulture Brežice

Po javnih predstavitvah pobude v postopku državnega prostorskega načrtovanja za projekt JEK2, ki sta potekali 2. septembra v Krškem in 17. septembra v Ljubljani, sta Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v torek, 14. oktobra, organizirala javno predstavitev pobude še v Brežicah.

Sicer maloštevilne udeležence v Domu kulture sta uvodoma pozdravila gostitelj, brežiški župan Ivan Molan, ki se je zahvalil organizatorjem za predstavitev pobude tudi v Brežicah, in predsedujoči Svetu regije Posavje, kostanjeviški župan Robert Zagorc. V nadaljevanju so projekt, tako kot v Krškem kot v Ljubljani, predstavili državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar (strateški in lokalni pomen), vodja sektorja za jedrsko energijo na MOPE dr. Janez Gale, vodja projekta v GEN energiji dr. Bruno Glaser, odgovorna prostorska načrtovalka Damjana Pirc iz Savaprojekta in vodja postopka Tjaša Gregorič z MNVP.
 

Državni sekretar Danijel Levičar

Podrobneje o mikrolokaciji in stolpu …
 
Glaser je podrobneje kot na predstavitvi v Krškem pojasnil, zakaj je t. i. zahodna lokacija primernejša kot t. i. vzhodna in edina obravnavana v gradivu pobude. Pri tem je izpostavil geološke kriterije, saj je že NEK zgrajena na skrajnem vzhodnem robu ob tektonski prelomnici, kjer je še mogoča tako močna gradnja. Pomemben kriterij je tudi poplavna varnost, saj bi posegi na vzhodno lokacijo, kot je poudaril, lahko ogrozili poplavno varnost tako Krškega kot krajev na Krško-Brežiškem polju. Poleg tega gradbišča na vzhodni lokaciji z dostopom mimo NEK zaradi veljavnih omejitev ne bi mogli organizirati. Tudi približevanje mestu Krško po njegovih besedah ni problematično, saj so v Evropi primeri, ko se jedrski objekti umeščajo še bližje mestom (npr. v Švici, Belgiji in Franciji). Zavrnil je tudi očitke o domnevnih negativnih vplivih (senca, vlaga, vpliv na kmetijsko dejavnost) predvidenega 180 m visokega hladilnega stolpa na naravni vlek, zlasti v primerjavi z drugimi rešitvami, ki povzročajo predvsem več hrupa.
 

Vodja projekta JEK2 dr. Bruno Glaser

… ter delavskih naseljih
 
Damjana Pirc je podrobneje predstavila načrtovana delavska naselja, v katerih naj bi v času gradnje živelo 3400 delavcev: 1800 v delavskem naselju Žadovinek, 1300 v delavskem naselju Celuloza, ostali pa v delavskem naselju Črnile, ki bo namenjeno družinam, zato so v njem predvideni tudi zdravstvene in izobraževalne dejavnosti, naselje pa naj bi ostalo tudi po zaključeni gradnji. Znova je povzela tudi številne prestavitve infrastrukture na čelu s traso nove ceste med Krškim in Brežicami bolj severno oz. na rob gradbišča.
 
Molan: Država mora krepiti regijo
 

Brežiški župan Ivan Molan

V razpravi so besedo najprej dobili župani. Molan je poudaril, da gre za projekt, ki je vezan na bistveno širše kot le na mestno občino Krško, vplivno območje pa večje od 1,5-kilometrskega kroga. Izrazil je pričakovanje, da se bo v postopku našla posebna oblika sodelovanja Posavja kot regije v vseh fazah umeščanja in načrtovanja projekta, ki bo presegala le status splošne javnosti, kot jo imajo druge slovenske regije. Zavzel se je tudi za izdelavo širših študij, zlasti sociološko-ekonomske, o vplivu projekta, vzporedno z DPN pa tudi sprejem razvojnega zakona za Posavje, ki bo vključeval tudi potrebe regije na ostalih področjih. Izpostavil je vprašanja hladilnega stolpa, cestne in ostale infrastrukture, zlasti povezave Krško–Brežice, ceste proti Radečam in tretje razvojne osi, »ne smemo pa pozabiti niti varnosti Posavja«, je še dodal. Pogrešal je več informacij o možnosti uporabe presežne toplotne energije za ogrevanje in pozval k uporabi lokalnih materialov pri gradnji. Več bo treba narediti na krepitvi regijskih služb in ustanov, od zdravstvenih, izobraževalnih in varnostnih do davčnih, inšpekcijskih itd. »Če država resno misli s tem projektom, mora že danes močno krepiti našo regijo, ne pa stremeti k centralizaciji,« je opozoril. Pričakuje tudi, da bodo energetske družbe ostale v Posavju in da jih bodo vodili ljudje iz lokalnega okolja, treba je poskrbeti tudi za ustrezno nadomestilo občinam in krajanom, da bo to okolje še privlačno za življenje.
 

Sevniški župan Srečko Ocvirk

Ocvirk: Načrtovati tudi povezave v zaledje
 
Usklajenem pristop v okviru Sveta regije Posavje je izpostavil tudi sevniški župan Srečko Ocvirk. Opozoril je, da se razvojne razlike med slovenskimi regijami povečujejo, kar pomeni, da prva jedrska elektrarna ni prinesla razvojnega preboja regije. Zato je pomembno, da se načrtovanje in gradnja druge elektrarne vodi znotraj regije in da tudi sedeži energetskih družb ostanejo tukaj. Pridružil se je pozivu za izvedbo sociološko-ekonomsko analizo vpliva projekta, zlasti glede številčne delovne sile, ki bo prišla v Posavje. Načrtovati je treba prometne povezave projekta ne le na avtocesto, ampak tudi v smeri proti tretji razvojni osi oz. Sevnici, Radečam in Zasavju, »sicer ne bo razvojnega potenciala za širše zaledje«, je dejal. Zavzel se je za širši regijski pristop, ki bo odgovarjal na vse razvojne izzive, ne zgolj na ozke prostorsko-tehnične znotraj meje DPN. »Podpiram ta projekt, vendar ne brezpogojno. Projekt mora biti razvojna priložnost, ne pa dodatna omejitev v prostoru, kare energetski projekti rado povzročijo,« je zaključil.
 

Mag. Andrej Vizjak

Vizjak: Ne združujte energetskih stebrov
 
V daljšem nastopu je mag. Andrej Vizjak, v vlogi občana, poudaril, da projekta JEK2 ne bi bilo, če ne bi bilo v lokalnem okolju izjemnega zaupanja v jedrsko energijo in delovanje NEK, pri čemer je izpostavil vlogo dolgoletnih direktorjev NEK in GEN energije Staneta Rožmana in Martina Novšaka. »To se mi zdi neprecenljivo za uspeh tega projekta in tega zaupanja, prosim, ne izgubiti,« je dejal. Po njegovi oceni je JEK2 velika razvojna priložnost tudi za Posavje, pri čemer je tudi on pozval k regijskemu pristopu, podobno kot v primeru umeščanju hidroelektrarnah na spodnji Savi, ko je regijo v postopkih načrtovanja DPN zastopal pokojni Niko Galeša: »To je izjemno pomemben način, da boste krepili občutek naše vključenosti v ta projekt.« Po njegovi oceni je JEK2 velika razvojna priložnost tudi za Posavje, vendar ob določenih predpostavkah, pri čemer je prva ravno vključenost Posavja v postopke načrtovanja. Omenil je, da se pripravlja zakon o nujni medicinski pomoči, ki ne predvideva zdravstvene regije Posavje, zato je Levičarja pozval, naj na to pravočasno opozori in prepreči. Letališče Cerklje ob Krki bi lahko služilo kot podpora projektu v času gradnje in obratovanja, je menil, tudi on se je zavzel za izrabo toplotne energije iz JEK2 za ogrevanje Brežic. Izpostavil je vlogo drugega energetskega stebra, ustanovljenega leta 2006, brez katerega bi bili gospodarski kazalci regije porazni, in posvaril pred združevanjem energetskih stebrov: »To bi bil žebelj v krsto temu projektu. Kakršna koli namera v tej smeri bo sprejeta kot sovražni nastop do Posavja.«
 
Zakaj slab obisk?
 
Upokojeni novinar Vlado Podgoršek je prav tako izrazil zaupanje v jedrsko stroko v Posavju, obregnil pa se je ob slabo udeležbo na predstavitvi, saj »bi bilo prav, da je ta prostor poln« oz. bi morali organizatorji več storiti za boljši obisk, denimo tudi preko društev. Na nezadostno obveščanje javnosti je opozoril tudi Andrej Libenšek z Libne, županom pa je priporočil, naj podajo »manj pobud in več zahtev«. Menil je, da je vplivno območje tako prvega kot drugega jedrskega bloka veliko večje od 1,5-kilometrskega kroga, glede mikrolokacije pa pogrešal jasnejšo besedo načrtovalcev, katera je bolj ustrezna. Na skromen odziv javnosti je opozoril tudi Nejc Pozvek. Ker je posavska regija kljub energetiki na robu razvoja v Sloveniji, meni, da je treba spodbuditi razvoj tudi onkraj tega področja, saj imamo »številne potenciale, ki so talci enakomernega razvoja«, pri čemer je omenil podeželje in kmetijstvo ter turizem.
 
Levičar se je na to odzval, da je bila javna objava pobude medijsko glasno najavljena in že v štartu podaljšana z enega na tri mesece, na prošnjo MO Krško pa še za dodaten mesec, pa tudi vsaka primerno utemeljena prošnja za dodatno podaljšanje tudi obravnavana. Glede razvoja regije dialog med Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter regionalno razvojno agencijo Posavje že obstaja, je zagotovil: »Vemo, da bo tu potrebna pomoč s strani države, da se bo družbena infrastruktura razvijala hkrati s projektom. Če regija ne bo mogla slediti projektu, bo to imelo slab vpliv nanj. Vsem nam je v interesu, da gresta regionalni razvoj in razvoj samega projekta z roko v roki.«
 
P. P.

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.