Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V petek zvečer je potekala v Kulturni dvorana Sevnica osrednja regijska slovesnost v počastitev današnjega dneva državnosti s koncertom KD Godba Sevnica in z vokalnimi solisti Glasbene šole Sevnica. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Andrej Sotlar, prodekan za kakovost in razvoj na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru s sedežem v Ljubljani.
SVOBODA, ENAKOST, SAMOSTOJNOST, SUVERENOST
… so navzoči ob zaključku nagradili s stoječim aplavzom.
Prijazen uvodni pozdrav je vsem navzočim v sevniški kulturni dvorani namenil župan Srečko Ocvirk, ki je med drugim dejal, da smo se Slovenke in Slovenci znali v težkih časih povezati, zato je ta »duh povezanosti« pomembno ohranjati, ga dopolnjevati s solidarnostjo in spoštovanjem. »Ne samo Slovenija, celoten svet se je v teh 32 letih zelo spremenil, poleg hitrega napredka kot družba potrebujemo tudi varnost in zaupanje,« je izpostavil ter zaželel prijetno praznovanje dneva državnosti, ob čemer se moramo zavedati, da nam država omogoča svobodo, enakost, samostojnost, suverenost …
ZGODOVINSKE PRELOMNICE
Uvodni pozdrav je zbranim namenil župan Srečko Ocvirk.
Poglobljene misli o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti je z zbranimi delil slavnostni govornik prof. dr. Andrej Sotlar, ki je otroštvo in mladost preživljal v Loki pri Zidanem Mostu, zato je v uvodu svojega govora dejal, da mu je v veliko čast in veselje spregovoriti v domači občini in pokrajini.
»Ko gre za velike zgodovinske dogodke se ljudje pogosto sprašujemo, kje smo bili takrat, ko se je zgodilo to ali ono. Pred osrednjim slovenskim praznikom, dnevom državnosti, ni nič drugače. Se še spomnimo, kje smo bili tiste vroče dni pred 32 leti, ko je bila rojena država slovenskega naroda? Se še spomnimo, kaj smo takrat počeli, govorili, želeli, morda sanjali? Samoizpraševanje o preteklosti morda res ni moderno početje, je pa nujno, zakaj, kot je dejal špansko-ameriški filozof George Santayana: ’Tisti, ki se ne spomnijo preteklosti, so obsojeni, da jo ponavljajo.’ Veliko prelomnic narodove zgodovine se velja vedno znova spominjati in jih obeleževati. Ne zato, da bi postale mit in ne zato, da bi dobili mitološke junake, ampak zato, da se narodovo telo in vsi njegovi izvoljeni predstavniki na vseh ravneh upravljanja države zavedajo, kaj in zakaj smo se v preteklosti usodnega odločili narediti in to tudi naredili. Naj samo spomnim, kako dramatično, a hkrati vznemirljivo in vzneseno je bilo pred več kot tremi desetletji, ko je bila 23. decembra 1990 na plebiscitu izglasovana in tri dni kasneje uradno razglašena nedvoumna želja prebivalk in prebivalcev Slovenije, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi. To je bila hkrati zaveza zakonodajni in izvršni veji oblasti, da poskrbita za deklerativno, politično, ustavnopravno in dejansko razorožitev Jugoslavije ter ’de iure’ in ’de facto’ ustanovitev nove države Slovenije,« je spomnil na čas, ki je vplival na družbene spremembe, na razpad tedanje SFRJ in nastanek samostojne slovenske države.
Vojna za Slovenijo
Slavnostni govornik prof. dr. Andrej Sotlar, sevniški rojak
»V naslednjih šestih mesecih je bilo treba opraviti ogromno dela na političnem, pravnem, gospodarskem, diplomatskem in žal, ali k sreči, tudi na varnostnem področju, da je lahko Skupščina Republike Slovenije 25. 6. 1991 sprejela temeljna dokumenta slovenske osamosvojitve – deklaracijo o neodvisnosti in temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Slovenija civilizirano in legalistično drugim jugoslovanskim republikam in celemu svetu naznanila ustanovitev nove države in ponudila roko sodelovanja. To, kar je sledilo – agresija Jugoslovanske ljudske armade in zvezne policije, podprte z ukazi Zveznega izvršnega sveta iz Beograda je neizbežno pripeljalo do vojaškega spopada, ki se je v zgodovinski spomin zapisal kot desetdnevna vojna za Slovenijo. V prihodnjih desetletjih so jo, kako slovensko, eni poveličevali, drugi pa na vsak način zmanjšati njen pomen. Ne vem, kdo enim in drugim daje to pravico, saj gre vendar za spomin na dogodke in odločitve, dejanja in človeške usode, zato še prav posebej nihče nima pravice omalovaževati spomina na tiste, ki so prispeval največ, kar so imeli – svoje življenje,« je slavnostni govornik spomnil na čas, ki je pustil neizbrisne sledi.
Odkritje spominske plošče na pročelju gasilskega doma na Pokleku (foto: L. M.)
»Morda se komu zdi, da je bila naša vojna prekratka in premalo krvava, da bi bila prava vojna, a družine, ki so izgubile svoje najdražje, nam bodo povedale, da je tudi ena žrtev preveč. Žal je prekletstvo velikih narodov v njihovi neumnosti, da verjamejo, da njihova pravica izhaja iz moči in lahko z njo dosežejo, česar ne morejo doseči po mirni poti. Slovenski narod pa je majhen in si že zato ne more privoščiti velike vojne, ne glede na to, kdo si danes prilašča zasluge – resnica je vendarle ta, da je bila Slovenija pred tremi desetletji uspešna, ker je znala učinkovito usklajevati oborožen upor, varnostno in zaščitno delovanje, diplomatsko ofenzivo, všečno komunikacijsko strategijo in množično vsestransko podporo prebivalstva. Le tako in zato nam je uspelo, da smo izkoristili majhno časovno okno, ki se narodu odpre morda enkrat v sto letih, da razglasi, udejani in če je treba, tudi ubrani svojo državnost in postane nacija,« je poudaril prof. dr. Andrej Sotlar, ki svoje delo posveča nacionalni varnosti in politiki.
Čas po osamosvojitveni vojni zaznamujejo krize
»To, kar je sledilo vojaškemu spopadu – Brionski sporazum, odhod Jugoslovanske armade iz Slovenije, množično mednarodno priznanje Slovenije v letu 1992, ključno s sprejemom v organizacijo Združenih narodov, vse do vključitve v Evropsko unijo in zvezo Nato ter vstopa v evrsko območje dobrih deset let kasneje – je Slovenija nizala uspeh za uspehom, potem pa se zdi, kot da je veter v jadrih začel pojenjati. Svetovna gospodarska in finančna kriza, migrantska kriza, pandemija covida 19, vojna v Ukrajini in energetska kriza nam gotovo niso šle na roko – toda, komu pa so? Kot kaže je v 21. stoletju edina konstanta kriza, ki zadeva enkrat eno, drugič drugo področje, hkrati pa ima modifikatorski učinek, zaradi česar njene posledice slej kot prej dosežejo vse in vsakogar. Državo imamo zato, da posreduje ravno in zato v takšnih kompleksnih situacijah, da pomaga, blaži, vliva upanje in ne da se vmešava takrat, ko gre gospodarstvu in državljanom dobro. Starorimski dramatik, politik in filozof Seneka je dejal, da nam nič ne pomaga dober veter, če ne vemo, v katero pristanišče bi radi pluli. Tudi dva tisoč let kasneje ni bistveno drugače – država mora vedeti, kam bi rada šla, zato pa potrebuje jasno definirane cilje in strategije za njihovo udejanjanje,« se je govorec dotaknil sedanjosti ter razmišljal o ravnanjih, o odločitvah, ki so pomembne tako za državo kot posameznika.
»Glede na to, da prihajam z edini slovenske institucije, ki je v celoti posvečena izobraževanju in raziskovanju na področju varnosti, mi dovolite, da z vami delim tudi slogan naše fakultete, ki se glasi ’Varna družba je uspešna družba’. Na fakulteti ne bi imeli nič proti, če bi naš slogan ponotranjili na ravni celotne družbe. Zakaj? Le človek, ki je osvobojen tipičnih psihičnih, socialnih in drugih groženj, lahko živi svobodno; razvija svoje talente in potenciale ter suvereno uveljavlja svoje temeljne pravice in svoboščine. Država, občine in pokrajine, ko jih bomo enkrat končno dobili, so tu zato, da mu pri tem pomagajo in ne da ga ovirajo,« je razmišljal o smislu in pogojih bivanja, ki vodijo k tistemu, k čemer teži vsak človek – svobodi razmišljanja, govora, gibanja …
Umetna inteligenca in kmečka pamet
V nadaljevanju je slavnostni govornik podal še nekaj premišljevanj: »Človeški um je neusahljiv vir idej, ki so gonilo razvoja družbe in njenih podsistemov – od gospodarskega, znanstvenega, informacijskega, kulturnega, varnostnega in drugih za normalno delovanje družbe potrebnih podsistemov. Naj ne zveni bogokletno, ko gre za razmislek o tem, kako naprej, se jaz ne bi zanašal samo na umetno inteligenco, ampak predvsem na zdravo, da tudi kmečko pamet, ali podeželsko, če vam je ljubše. In ko govorimo o podeželju, govorimo tudi o Posavju. Lahko nas veseli, da imamo v regiji tudi mesta s čedalje večjim gospodarsko kompetitivnim potencialom, vendar ruralno še vedno prevladuje nad globalnim. Tokrat želim ruralno obravnavati v izrazito pozitivni luči. Enkrat bomo morali tudi v Sloveniji zares in ne zgolj deklerativno na podeželje prenehati gledati predvsem kot na gospodarsko in prometno nerazvitost, delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, depopulacija, prekomerno onesnaževanje in podobno. Čas bi že bil, da v podeželju prepoznamo predvsem pozitivne, za stabilnost, varnost in razvoj družbe in države celo strateško pomembne kapacitete. Mednje zagotovo sodijo zagotavljanje energije, hrane in zdravega življenjskega okolja. Država bi morala izkoristiti podeželje bolj strateško, saj lahko le-to na razvoj družbe deluje multiplikativno, v duhu glavnih stebrov strategije trajnostnega razvoja Združenih narodov, gospodarskega in socialnega razvoja ter varstva okolja. Tudi evropska komisija je zastavila dolgoročno vizijo za podeželje do leta 2040, ki opredeljuje področja ukrepanja za močnejša, povezana, tvorna in uspešna podeželska območja ali z besedami trenutne predsednice Evropske komisije: ’Podeželje je tkivo naše družbe in srčni utrip našega gospodarstva, je osrednji del naše identitete in našega gospodarskega potenciala, negovali in ohranjali bomo svoje podeželje ter vlagali v njegovo pot.’ K temu bi dodal samo: ’No, bomo videli, kakšnega in koliko kruha bo iz te moke.’«
Za zaključek je prof. dr. Andrej Sotlar podal še nekaj misli o narodu in naciji ter spomnil na prvega predsednika ZDA George Washington, znanega kot »očeta naroda«, ki je v svojem poslovilnem govoru v drugi polovici 18. stoletja zapisal nekaj zanimivih daljnosežnih misli. Sevniški rojak pa je na osrednji slovesnosti pred današnjim dnevom državnosti dejal: »Nisem ne EU ne NATO skeptik, sem pa za to, da naše strateške odločitve in korake vselej trezno premislimo, zato našim političnim odločevalcem sporočam: vrednote se slišijo všečno, toda na koncu vedno prevladajo interesi – in prej ko si bomo to priznali in razumeli, prej bo naša država odrasla. Spoštovane gospe in gospodje, dan državnosti ni samo praznik države in političnih elit, ampak tudi in predvsem državljank in državljanov, brez katerih enotne in preudarne odločitve pred dobrimi tremi desetletji slovenske države danes ne bi bilo. Morda res ni popolna, je pa naša in storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bo takšna tudi ostala v teh nemirnih časih – majhna, zelena in varna oaza miru.
TRADICIONALNI KONCERT KD GODBE SEVNICA Z GOSTI
Z glasbenim nastopom so navdušili članice in člani KD Godba Sevnica pod vodstvom Matica Nejca Kreče ter solisti – prof. flavte na GŠ Sevnica Ana Mlakar in njena nekdanja učenka Neža Ganc, ki je flavtistka v sevniški godbi, ter mladi vokalisti iz razreda mag. Martine Prevejšek na GŠ Sevnica – Mihael Zeme, Ema Štigl in Andreja Turk. Osrednjo regijsko slovesnost je povezovala Tanja Urek.
ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE
Pred osrednjo regijsko slovesnostjo ob dnevu državnosti je Območno združenje veteranov vojne za Slovenije Sevnica skupaj s krajankami in krajani krajevne skupnosti Blanca na pročelju gasilskega doma na Pokleku odkrilo spominsko ploščo o tajnem skladišču orožja v časi osamosvojitvene vojne. Glasbeni del programa je pripravilo KD Godba Blanški vinogradniki.
S. R., foto: S. R., L. M.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
