Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Tudi mladi si želijo biti slišani, zato se povezujejo v društva in klube. 24-letna študentka Eva Zaman je že tretji enoletni mandat predsednica Študentskega kluba Sevnica, kjer se skupaj s članicami in člani trudi, da bi se tako v lokalnem kot v širšem slovenskem prostoru slišal glas mladih. Skozi sproščen pogovor, ki je potekal v na novo urejenih prostorih DoMladih v delu stavbe sevniškega bazena, sogovornica razkrije tudi nekaj osebnih načrtov, ki so med drugim povezani z osebami s posebnimi potrebami in nadarjenimi mladimi.
Kdo se skriva za širokim in prisrčnim nasmehom, kakšna Eva?
Prijatelji me opisujejo kot neustavljivo, zagnano, polno energije. Sem oseba, ki ji idej nikoli ne zmanjka. Vsemu, kar počnem, sem popolnoma predana; vse počnem s srcem, saj sem prepričana, da je s tem uspeh zagotovljen. Prihajam iz okolice Krmelja in na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem zaključujem magistrski študij inkluzivne pedagogike. Ob študiju se posvečam tudi prostovoljnemu delu z osebami s posebnimi potrebami za njihovo lažje vključevanje v družbo in sem članica upravnega odbora društva Mali princ. V poletnem času društvo organizira tabore za odrasle osebe z zmerno in težnjo motnjo v duševnem razvoju, tako da bom letos avgusta vodja kuharskega tabora. Vodim študentski klub Sevnica, v Rotary klubu Sevnica sem članica komisije za mlade.
Zakaj si izbrala fakulteto na Primorskem, po čem si boš najbolj zapomnila študentska leta?
Odločilne pri izboru študija so bile izkušnje, ki sem jih pridobila kot dijakinja predšolske vzgoje z obveznim praktičnim usposabljanjem v vrtcu. Med otroki je bil fantek s težjo obliko cerebralne paralize. Skozi najino druženje sem spoznala, kako lepo je, ko lahko nekomu polepšaš dan z drobnimi pozornostmi in naklonjenostjo. Po zaključenem srednješolskem izobraževanju tako nisem imela težav z izborom študija – odločila sem se za študij, ki mi omogoča delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, kjer spoznavam, kako jih čim bolj uspešno z nekimi prilagoditvami vključiti v redne izobraževalne programe in jim omogočiti optimalen razvoj glede na njihove telesne in umske zmožnosti. Za Primorsko bi lahko rekla, da je moj drugi moj, saj od tam prihaja moja mami. Na informativnem dnevu sem se dokončno odločila za bivanje v Kopru in če se danes ozrem na prehojeno študentsko pot, lahko rečem, da je bila izbira prava. Na fakulteti sem našla izjemne profesorje, nekaj časa sem delovala kot študentka tutorka, začela sem s pisanjem strokovnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja, pridobila sem Zoisovo štipendijo, predvsem pa veliko znanja in tudi že nekaj praktičnih izkušenj.
Kakšne izkušnje ti prinaša vodenje Študentskega kluba Sevnica?
Članica sevniškega študentskega kluba sem postala januarja 2021, po pogovoru s prijatelji, ki sem jih spoznala slabo leto pred tem pri poletnem počitniškem varstvu otrok v Sevnici, ki sem ga vodila. Moram priznati, da o klubu nisem vedela veliko, saj je za sevniško občino značilna razpršena poseljenost in mladi se med sabo ne poznamo, saj se vsak po zaključeni osnovni šoli odloči za različne srednje šole v različnih krajih in kasneje je podobno tudi z izbiro študijskih mest. V občini mladi nekih skupnih aktivnosti, ki bi nas povezale, nimamo, čeprav sem od občinskega središča oddaljena le 15 kilometrov. Pobuda, če bi prevzela vodenje kluba, me je presenetila in navdušila. Moja prioriteta je postala povezovanje in vključevanje v pripravo ter izpeljavo dogodkov čim več mladih in vesela sem, da je odziv dober. V klubu se trudimo tudi za podmladek, ki bo nadaljeval z našo zgodbo. Takšna organizacija, ki je namenjena srednješolkam in srednješolcem ter študentkam in študentom, je pomembna, saj pomeni vključevanje, sodelovanje, izmenjavo mnenj in idej, dajanje pobud za spremembe v okolju, organizacijo različnih dogodkov in še marsikaj drugega, med drugim nudi tudi spoznavanje finančnega in poslovnega delovanja, kar daje dragocene neformalne izkušnje in kompetence. Vodenje študentskega kluba je velika odgovornost in včasih se mi zdi, da je tako, kot bi imela lastno podjetje. Gre za zelo resno organizacijo in v njenem ozadju se skriva mnogo dela, ki ni vidno navzven, predvsem pri vodenju in izpeljavi večjih projektov.
Kateri so največji dosežki, ki si jih udejanila skupaj s svojo ekipo prizadevnih somišljenikov?
Eden pomembnejših dogodkov glede na zahtevnost organizacije je Vejžde žur in letošnji je še posebej vreden omembe, saj je bil po obsegu produkcije in številu obiskovalcev največji koncertni dogodek v sevniški občini, odkar je ugasnil znani festival Grand Rock. Vstopnice so bile nekaj dni pred koncertom razprodane, na prireditveni prostor pred sevniški bazen pa smo prvič privabili več kot dva tisoč ljubiteljic in ljubiteljev dobre glasbe. To nam daje nov polet, nov zagon in seveda sem ponosna na ekipo, ker brez nje tako odmevnega dogodka ne bi bilo.
V sodelovanju z Rotaract klubom Sevnica smo v juniju organizirali dobrodelni BBQ & BEER Fest 2023 brez vstopnine, ki je deloval po principu ’več kot poješ in popiješ, bolj si dobrodelen’ in zbrali najvišjo donacijo v vseh osmih letih obstoja tega dogodka, ki je bila v celoti namenjena projektu Koraki za Urbana – za razvoj novega zdravila, ki bi omogočil njemu in otrokom z redko gensko boleznijo zdravo otroštvo in nemoten prehod v odraslo dobo. Z Rotary klubom Sevnica sodelujemo na dobrodelnem dogodku Ženske za ženske, ki poteka v septembru na gradu in je namenjen zbiranju prostovoljnih prispevkov za ženske, ki se borijo z rakom na dojki. Vredno je omeniti še projekt Mesec dobrodelnosti, ki poteka v decembru v sodelovanju z osnovnimi šolami v občini. Takrat zbiramo hrano z daljšim rokom trajanja in jo razdelimo družinam iz socialno šibkejšega okolja.
Kako je s prostori za delovanje kluba, s finančnimi sredstvi in članstvom?
Mladinski svet občine Sevnica daje v uporabo prostor DoMladih mladinskim neprofitnim organizacijam v lokalnem okolju in njegove uporabe se poslužuje tudi naš študentski klub. V njem imamo veliko brezplačnih dogodkov, od predavanj do delavnic, s katerimi želimo privabiti predvsem dijakinje in dijake. Delovanje študentskega kluba financira Študentska organizacija Slovenije, prijavljamo pa se tudi na razpise. V naš klub se lahko včlani vsak dijak ali študent s stalnim prebivališčem v sevniški občini. Članstvo prinaša nekaj prednosti, med drugim možnost brezplačne izposoje gradiva v Knjižnici Sevnica. Članarine nimamo, število članic in članov se spreminja, ker je to pogojeno z vpisom v izobraževalno ustanovo.
Kakšni so načrti Študentskega kluba Sevnica?
Vizija našega kluba je ponuditi mladim kakovostno vsebino z različnih področij znotraj lokalnega okolja. Želimo razširiti prepoznavnost kluba in privabiti čim več mladih k aktivnemu udejstvovanju in udeležbi na naših dogodkih, ki se jih skozi celo leto zvrsti od 20 do 40. Seveda želimo ohraniti tradicionalne dogodke, ki so se v preteklosti izkazali kot uspešni in z njimi uresničevati cilje generacij pred nami.
Ali se povezujete z ostalimi študentskimi klubi v Posavju?
Preko ŠKIS-a, Zveze študentskih klubov Slovenije, smo posavski klubi povezani z dolenjsko regijo in imamo svojo vodjo. Ta bdi nad vsemi klubi in nas skuša povezovati – tudi z organizacijo delovnih vikendov, na katerih si izmenjujemo dobre prakse, znanje, izkušnje in hkrati širimo krog novih poznanstev. Sama bi si želela še več srečanj na regijski ravni, saj še vedno iščemo pot do mladih. Naj omenim, da bo letos jeseni Študentski klub Sevnica praznoval 20 let delovanja, Klub posavskih študentov s sedežem v Krškem v letošnjem letu obeležuje 70 let delovanja, Društvo študentov Brežice je bilo ustanovljeno leta 1995. Vsi bomo še naprej delali na podmladku, saj si želimo še številčnejšega sodelovanja, kajti med nami so posamezniki z idejami, ki jih zagotovo lažje uresničijo v skupini podobno mislečih.
V preteklosti so bili študenti generatorji sprememb, borci za študentske pravice, kaj pa danes?
Pretekle generacije so tlakovale pot, po kateri hodimo danes, in lahko smo jim samo hvaležni. Danes smo zagovorniki študentskih pravic študentski klubi, ki smo povezani v krovno organizacijo, Zvezo ŠKIS, in skupaj s Študentsko organizacijo Slovenije širimo glas mladih. Morda se zdi, da smo generacija, ki se trudi samo z organizacijo različnih zabav, a temu ni tako. Glas mladih se danes veliko bolj širi prek družbenih omrežij, kjer se borimo za subvencionirano prehrano, za študentske bone in podobno. Na pohodu je tudi individualizem, tako da se lahko vsak sam bori za svoje pravice. Tukaj je še ’magičnih’ 26 let, ko študentke in študenti po slovenski zakonodaji izgubimo nekatere pravice, čeprav imamo še vedno status. Pri tem moramo biti pozorni predvsem na ureditev zdravstvenega zavarovanja in obračun dohodnine, če delamo prek študentskega servisa. Verjetno bo treba tudi na tem področju narediti kakšno spremembo.
Kaj je po tvojem mnenju trenutno največja študentska problematika, težava, izziv – težka zaposljivost mladih, socialne stiske, ki mnogim študentom otežujejo študij, duševno zdravje …?
V času epidemije covid smo izpostavili več težav, povezanih z duševnim zdravjem, a zdi se mi, da je še vedno premalo izpostavljena stanovanjska problematika. Študentskih domov v vseh univerzitetnih središčih primanjkuje, sobe pri zasebnikih so zelo drage, cene stanovanj pa letijo v nebo. Vse to vodi, pogosto tudi zaradi slabšega materialnega položaja družine, zaradi česar je študent primoran ob študiju še delati, v osebne stiske, včasih celo v nedokončanje študija. Nekateri zaradi boljših delovnih pogojev in zaslužka odhajajo v tujino. Kljub temu pa ni vse tako temačno, kajti priložnosti za pridobivanje neformalnih znanj in izkušenj, ki so vse bolj cenjene pri delodajalcih, je dovolj. Vsekakor bi se morali o vsem tem več pogovarjati, se spodbujati, deliti izkušnje, nuditi pomoč, kadar je to potrebno. Menim, da bi bilo treba mladim še bolj pozorno prisluhniti.
Ali je sevniško oz. posavsko okolje privlačno za bivanje mladih po zaključenem študiju?
To je odvisno od posameznika, od njegovih želja, interesov in potreb. Sprašujem se tudi, koliko priložnosti ima mlad človek v lokalnem okolju za prvo zaposlitev, ki je pogosto odvisna od vrste študija. Kljub izdelani Strategiji za mlade v občini Sevnica za obdobje 2019–2024 se mladi na trgu delovne sile še vedno soočajo z veliko težavami. V moji domači občini in tudi v Posavju se mladi soočamo s problemom manka stanovanj, kar je eden prvih korakov na poti k samostojnemu življenju. Velikokrat slišim mlade, ki pravijo, da se v Sevnici nič ne dogaja, zato sem začela razmišljati o tem, kako bi to mišljenje spremenila, tudi s pomočjo študentskega kluba, vendar bo treba narediti še kaj, da bomo mladi videli priložnost za poklicno in osebno rast v lastni občini, domači pokrajini, da bomo ohranili pripadnost.
Kje se sama vidiš v prihodnosti?
Težko rečem, kje bom, a zagotovo bom na mestu, ki me bo osrečevalo. V letošnji jeseni me čaka zagovor magistrske naloge in potem se bom prepustila, kamor me bo pač peljalo življenje. Želim si iti po poti do uresničitve sanjanih sanj, ko sem zapisala v svoji magistrski nalogi. Vidim se pri delu z učenkami in učenci s posebnimi potrebami, a ker sem tudi mladinska predavateljica in izvajam razne delavnice, vidim priložnost na tem področju. Mika me delo z nadarjenimi učenkami in učenci, s tistimi, ki kažejo nadarjenost na točno določnem področju. Največ jih prepoznamo v športu, na likovnem, glasbenem ali katerem drugem področju, vendar so lahko v šoli, ker ne dosegajo odličnega učnega uspeha, spregledani, šolski sistem jih ne prepozna kot nadarjene, čeprav so. Tukaj govorimo predvsem o dvojno izjemnih – lahko so otroci s posebnimi potrebami, ki pa so izjemno nadarjeni. Področji, na katerih bi si želela delati v prihodnosti, sta tudi vodenje in organizacija. Veseli me veliko stvari in glede na dosedanje pridobljeno znanje ter izkušnje verjamem, da me čaka nekje nekaj, kar me bo izpopolnjevalo, a kje bo to, težko rečem. Včasih se je dobro prepustiti toku in se ne ustavljati ob čereh, postavljenih na poti.
Smilja Radi
Pogovor je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 3. avgusta 2023.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
