Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki so v soboto zvečer zaključili 29. Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva, na katerem sta novi deli za tamkajšnji park skulptur ustvarila slovenski kipar Tomaž Furlan in hrvaški kipar Alem Korkut. Starosta slovenskega kiparstva Dragica Čadež je obnovila svojo skulpturo T-element iz leta 1966, akademski restavrator Aleš Vene pa je izvedel restavratorsko delavnico.
Letošnji simpozij Forma viva je zaznamovalo predvsem nestanovitno in nevihtno vreme, je povedal direktor galerije Goran Milovanović, a so ga s pomočjo izjemne ekipe in obeh umetnikov – oba sta pred leti že razstavljala v nekdanji samostanski cerkvi – uspešno pripeljali do konca.
Lupina in Mesečina
Furlanova Lupina
Tomaž Furlan, zaposlen kot docent in predavatelj na oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, je ustvaril skulpturo z naslovom Lupina (Shell), ki je sestavljena iz enega po višini razpolovljenega debla, dolgega cca. šest metrov, s katerega je odstranil lubje, izdolbel njegovo notranjost in ga zapolnil z umetno maso in betonom, v katerega je umestil tudi nekaj kamenja iz okoliških potokov. Ko bo skozi leta leseno deblo počasi propadalo, bo razkrivalo notranjo strukturo in lepoto lesa, ki bo v obliki odtisa ostala ujeta na razgaljeni površini betona.
Skulptura kiparja Alema Korkuta, izrednega profesorja na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, ima naslov Mesečina / Lunini žarki (Moonbeams), sestavlja pa jo 25 lesenih tramov, dolgih približno deset metrov, pobarvanih v belo barvo, ki se radialno širijo od zgoraj navzdol. Na vrhu skulpture je konkavna kovinska oblika srebrne barve, ki namiguje na Luno.
Korkutova Mesečina / Lunini žarki
»Meni osebno sta fascinantni obe. Tomaževa skulptura z vidika, ker je kljub temu, da gre za sodoben kiparski pristop, forma drevesa tista, ki narekuje formo same skulpture. Združevanje materialov se je na Forma vivi dogajalo tudi že v preteklosti, to pa je evidenten primer tega,« je dejal Milovanović. »Alemova skulptura je narejena v konstruktivistični maniri ter ima simbolen pomen in monumentalno vrednost, saj gre v višino preko sedmih metrov. Predstavlja nek žarek, lahko Lune, sonca, upanja, vere, znanja ali česa drugega …« pa je dodal o Hrvatovi skulpturi.
Tudi obnova starih skulptur
Župan Robert Zagorc
Na simpoziju je sodelovala tudi starosta slovenskega kiparstva Dragica Čadež, ki je s pomočnikom Silvom Metelkom obnovila svojo skulpturo T-element. Obnova sledi ideji kostanjeviške galerije, kjer v zadnjih letih dajejo nekaj več poudarka rekonstrukciji in restavraciji skulptur v parku Forma viva. Letos so bili namreč ponovno uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo za konservacijo-restavracijo kipov. Potem ko so lani s prejetimi sredstvi konservirali-restavrirali ikonično skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake Japonski festival iz leta 1961, so se v času letošnjega simpozija začela dela na skulpturah: Kolo – Antifašistična skulptura britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatida romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 in Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963. Konservatorsko-restavratorske posege, ki bodo trajali do oktobra 2024, bo vodil akademski restavrator Aleš Vene, ki je v okviru letošnjega simpozija vodil tudi restavratorsko delavnico, na kateri je na primeru dveh omenjenih kipov (Kariatida in Brez naslova) udeležencem prikazal konservatorsko-restavratorske postopke odstranjevanja nečistoč, izdelavo bazena za impregnacijo kosov kipov ter zaščite pred škodljivci in vremenskimi vplivi.
Milovanović je izpostavil tudi pomen pomočnikov, predvsem študentov (Jaka in Miha Štokar, Pavle Hočevar, Vid Drmaž) pod vodstvom Bruna Hočevarja, ki so bili res predani svojemu delu, ter Gradbeništva Kodrič in Tonija Jordana pri postavitvi kipov.
Forma viva – zgodovinski zapis
V imenu sodelujočih na simpoziju je zbrane nagovoril Tomaž Furlan in prav tako izpostavil pomen pomočnikov. »Zakaj sodelovanje na Forma vivi? Tukaj se je zvrstila že množica umetnikov s celega sveta in po mojem mnenju je to neke vrste zgodovinski zapis tako o družbenih spremembah kot o spremembah kreativnega procesa, zato je sodelovanje pri tem izjemno pomembno, tudi zato, da ga dopolnimo s sodobnostjo oz. današnostjo, kar bo refleksija za prihodnost,« je poudaril.
Slavnostni govornik je bil kostanjeviški župan Robert Zagorc, ki je med drugim dejal: »Naj bo tradicija simpozija zahvala vsem, ki so v preteklih 62 letih kakor koli sodelovali in sobivali s tem dogodkom, hkrati pa navdih in povabilo novim ustvarjalcem, ki bi v sodelovanju videli priložnost za promocijo svojega ustvarjalnega dela in tlakovanje nadaljnje tradicije dogodka in kraja.«
Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva je ena pomembnejših manifestacij s področja vizualnih umetnosti v Sloveniji. Že v osnovi je bil koncipiran kot enotna blagovna znamka državnega pomena, ki je delovala najprej od leta 1961 na dveh deloviščih, v Kostanjevici na Krki in v Seči pri Portorožu, kasneje pa se je razširila še na Ravne na Koroškem in Maribor.
Otvoritveni dogodek sta popestrila kitarist Teo Collori in pevec Metod Banko.
P. P.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
