Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Na 10. julija opravljeni 4. seji občinskega sveta v Brežicah so se svetniki med obravnavanimi točkami seznanili z lanskim poslovanjem občinskih javnih zavodov, sprejeli poslovni načrt Komunale Brežice za leto 2023, s sprejemom odloka omogočili, da bo ZD Brežice lahko še naprej izvajal zobozdravstveno dejavnost s koncesijo, potrdili nov odlok o ustanovitvi ZPTM Brežice, ukinili nekatere ulice na območju Dobove ter imenovali člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Brežice.
Vrtec Mavrica »na tapeti«
Ustaljena praksa je že, da se Občinski svet Občine Brežice seznani s povzetki poslovnih poročil javnih zavodov (JZ) za preteklo leto. Kot je navedla vodja oddelka Matejka Gerjevič, je v občini 16 JZ, katerih ustanoviteljica je Občina Brežice, pri treh pa je soustanoviteljica. V letu 2022 so JZ ustvarili 41,56 milijona evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot leto prej, povprečno število zaposlenih je 791 (2021: 765), prihodki od tržne dejavnosti so znašali 3,14 milijona evrov, kar pomeni 11-odstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom, pri izvajanju javne službe so štirje JZ (Vrtec Mavrica, OŠ Globoko, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, ZPTM Brežice) na dan 28. 2. 2023 izkazovali presežek odhodkov nad prihodki. V svetniški razpravi, ki je bila naa trenutke kar ostra, je mag. Andrej Vizjak (SDS) izpostavil Vrtec Mavrica Brežice.
Mag. Andrej Vizjak
»Imam poročilo o nadzoru nad poslovanjem tega JZ. Poleg tega, da, po domače povedano, izkazuje minus na dan 28. februar, so izsledki te revizije po tem, ko je imel vrtec možnost ugovora zoper te ugotovitve in upoštevati morebitne utemeljene pripombe, relativno problematični,« je dejal in naštel nekaj »srednje ali visoko tveganih napak oz. priporočil«; po njegovem prepričanju vrtec finančnega načrta za leto 2022 ni pripravil skladno s predpisi, pri določitvi cen kosil in malic niso bili upoštevani vsi stroški, prihodki niso bili prikazani v ustrezni višini, zavod nima pregleda nad dejanskim stanjem terjatev. Vizjak je dodal, da je revizija torej odkrila kar precej pomanjkljivosti, obregnil se je tudi ob nudenje kosil za zaposlene in goste vrtca, češ da tak servis predstavlja nelojalno konkurenco do tistih, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo, ker gre za relativno nizke cene. Omenil je še zanj alarmantno številko, da je imel brežiški vrtec v letu 2022 na letni ravni 22 ton odpadkov, kar se tiče hrane, kar je po njegovi oceni preveč. Po besedah Mojce Florjanič (GS) je nepredstavljivo, da se trenutno tako govori o Vrtcu Mavrica, »predvsem zaradi tega, ker nikoli nismo o njem slišali, da je prejemnik evropskega in nacionalnega znaka kakovosti, učno središče za slovenske vrtce na področju uporabe sodobnih tehnologij v predšolskem izobraževalnem procesu, da je inovator novega pedagoškega pristopa, ki je oblikovan na mednarodni ravni in za katerega je pridobil evropska sredstva, ter da je ta ista ravnateljica vrtca, o kateri poslušamo takšne in drugačne zgodbe že kar nekaj časa, bila izvoljena za predsednico Skupnosti vrtcev Slovenije«. Dodala je, da so se do zdaj vse kritike na račun vodstva vrtca izkazale za »neupravičene in temelječe na nestrokovni podlagi« ter da na podlagi revizijskega poročila vrtec »ne izkazuje več minusa, temveč plus«.
Mojca Florjanič
Komočar: Vrtec ni posloval negativno
Na seji so bile prisotne odgovorne osebe javnih zavodov, med njimi tudi ravnateljica Vrtca Mavrica Silvija Komočar. Slednja se je odzvala na prej omenjene Vizjakove očitke, rekoč, da jo veseli, da se lahko pogovarjajo »o tem našem minusu, ki je postal plus«, v živo. »Da Vrtec Mavrica ni podal pripomb na revizijo, ne drži. Pripombe so bile poslane, in to večkrat, vendar upoštevane v zelo majhni meri. Prav tako je vrtec podal dovolj visok zahtevek za izplačilo po aneksu, ki ga je pripravila občina, in vrtec ni mogel pripraviti višjega zahtevka, ker je bil zavrnjen. Do presežka odhodkov nad prihodki je prišlo izključno zaradi podražitev, ekonomska cena vrtca se ni povišala, prihajalo je do drastičnih podražitev, na kar smo opozarjali vsi vrtci in šole v občini v skupnem dopisu občini maja 2023, tako da to ni novost in ni nič čudnega, kar se je zgodilo. Da nam je ostal denar, ki ga nismo počrpali, pa je bilo izključno zato, ker smo ravnali skrajno racionalno, skoraj nič nadomeščali bolniških odsotnosti, in ker je bilo manj nadomeščanj kot bolniških, se je izkazal presežek pri stroških dela, vendar tega takoj ni bilo možno videti, ker je bila pogodba napisana tako, da so materialni stroški, stroški dela in stroški živil za otroke postavljeni pod skupno postavko in ne glede na to, da smo postavljali zahtevke tudi za materialne stroške, ki so bili zavrnjeni, nam je bilo rečeno s strani občine, da denarja več ni. Potem se je izkazalo, da je denar bil, in na srečo smo potem uredili tako, da je vrtec na koncu posloval pozitivno. Torej, Vrtec Mavrica Brežice ni posloval negativno,« je pojasnila Komočar.
Ravnateljica Vrtca Mavrica Brežice Silvija Komočar
Direktorica občinske uprave Patricia Čular je v zvezi s to temo omenila, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) zahtevala, da sta na naslednji seji komisije prisotni tako ravnateljica kot revizorka, »in menim, da je to edini pravi način, da se tako obojestransko predstavijo vse informacije«.
Bogdan Palovšnik (SD) je prosil za obrazložitev omenjenih štirih JZ, ki so na področju javne službe izkazovali presežek odhodkov nad prihodki, kako je prišlo do tega. Direktorica ZPTM Brežice Katja Čanžar je pojasnila, da so v lanskem letu pri izvajanju javne službe pridelali 3507 evrov minusa na račun povišanja materialnih stroškov (cene energentov), kar so pokrili z izvajanjem tržne dejavnosti zavoda in na koncu leta izkazali dobiček.
Z zamudo sprejet še poslovni načrt Komunale Brežice
Pri obravnavi poslovnega načrta Komunale Brežice za leto 2023 je direktorica mag. Jadranka Novoselc spomnila, da so bili na prejšnji seji potrjeni elaborati, s katerimi so skalkulirali cene njihovih GJS, kar predstavlja tudi finančni cel poslovnega načrta. Prihodki komunale so zmanjšani za 170 tisoč evrov, in sicer gre za zmanjšanje sredstev pri štirih GJS na področju oskrbe s pitno vodo oz. vodarine, ravnanja in zbiranja odpadkov, vzdrževanja cest ter javne razsvetljave. Odhodki oz. stroški pa so nižji za približno 52 tisoč evrov, od tega so znižali stroške dela za dobrih 30 tisoč evrov. »Podjetje ima načrt še vedno poslovati s pozitivnim rezultatom,« je poudarila in dodala, da je na enoti odvajanje odpadne vode še vedno načrtovan minus, ker gre za poračun preteklega leta. Navedla je še, da bi bilo v prihodnje smotrno vse dokumente v zvezi s komunalo sprejemati hkrati, ker so medsebojno povezani.
Problem ekoloških otokov in odlaganja smeti
Direktorica Komunale Brežice mag. Jadranka Novoselc
V razpravi je Alojz Škrabl (SDS) izpostavil, da se v občini soočajo s smetmi ob pločnikih, križiščih, kolesarskih stezah, ki jih prostovoljci sicer poberejo enkrat letno ob čistilni akciji, vendar je po njegovem to premalo. Kot je dejal, velik problem predstavljajo ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov, ki se kljub trudu komunale občasno spreminjajo v prava smetišča. Opozoril je na neprimernost zabojnikov, saj se določeni odpadki, predvsem kartonske škatle, odlagajo poleg zabojnikov zaradi premajhnih odprtin, zato pozdravlja predlog komunale za namestitev podzemnih zbiralnikov na kritičnih mestih. Še slabša situacija je na pokopališčih oz. javnih mestih ob pokopaliških zabojnikih, kjer ljudje odlagajo praktično vse, od bele tehnike, televizorjev, gradbenega materiala in ostalega kosovnega odpada do ostalih neločenih gospodinjskih odpadkov. Veter in živali odpadke posledično raznesejo po celem vhodu na pokopališče in v okolici spomenika na Čatežu ob Savi, kar pa je po Škrablovih besedah daleč od platinaste destinacije, s katero se ponaša občina, saj mimo pokopališča vodi tudi Čateževa energijska pešpot, po kateri gre tudi veliko turistov. »Tu gre predvsem graja Komunali Brežice, ker gospodinjske odpadke odlagajo predvsem tisti, ki doma ali na vikendih nimajo zabojnikov.
Sejo je prvič vodil podžupan Aleksander Gajski.
Zato predlagam naslednje: da komunala striktno preverja, ali gospodinjstva uporabljajo zabojnike na odjemnih mestih; da se prouči zakonska možnost postavitve nadzornih kamer na kritičnih javnih prostorih, kjer se odlagajo odpadki; da se opravljajo pogostejši redni obhodi ekoloških otokov in javnih odlagališč odpadkov v strani komunale; da se ob točkah, kjer je velika frekvenca turistov, postavijo podzemni zbiralniki za ločeno zbiranje odpadkov,« je naštel Škrabl in še omenil, da bi bilo v današnji dobi elektronskih komunikacij priporočljivo v prihodnje dobršen del računov za komunalo pošiljati v elektronski obliki s pomočjo portala e-Komunalko.
Po mnenju Bogdana Palovšnika (SD) je načrtovana nabava sonde za odkrivanje vodnih izgub primerna investicija, zanimalo pa ga je, za kaj točno gre pri načrtovani nabavi reklamnega panoja na pokopališču v Brežicah, saj se mu zdi, da je oglaševanje ob pokopališču neprimerno. Dodal je tudi, da je bil v preteklosti že nekajkrat kritičen do dela komunale in do zdaj ne vidi še nobene izboljšave, tako da upa, da ga bodo ob koncu leta pozitivno presenetili in bo glede vzdrževanja občinskih cest njegovo mnenje bolj pozitivno.
Zorčič: Poslovni načrt je dokaj neambiciozen
Po oceni Igorja Zorčiča (Lista Igorja Zorčiča in Sonce) gre pri poslovnem načrtu komunale za »dokaj neambiciozen dokument«, pri čemer je dejal, da v tem dokumentu o izdatkih, ki so nerazumljivi za javno podjetje, in racionalizaciji poslovanja praktično ne piše nič. »Bojim se, da bomo ob takšnem dokumentu in poslovanju naslednje leto ponovno postavljeni pred dejstvo, da bo treba položnice občankam in občanom izstavljati za nazaj, kot se je to zgodilo letos. Želel bi si, da je v takšnem dokumentu več ambicije po racionalizaciji in se pokaže, katere storitve so odvečne, kaj bo s hčerinskima podjetjema itd., skratka, gre za pomembne zadeve, ki so tu prepuščene neki prosti volji, zato bi si želel, glede na to, da gre za javno podjetje, malo več konkretnih podatkov, vse mora biti zapisano črno na belem v letnem načrtu, z ustnimi odgovori me ne boste zadovoljili,« je povedal Zorčič in še dodal, da se boji, da tudi na področju plač delavcev komunale, ki večinoma delajo za ’minimalca’ ali pa še to ne, ne bo nobenega izboljšanja.
Da bi kamere pri ekoloških otokih postavili z namenom nadziranja, ni dovoljeno
Direktorica komunale je nato med drugim dejala, da so z občino prišli do predloga, da bi se podzemni zbiralniki postavili na določenih mestih, kot so šole in nekatere druge ustanove, »a se moramo zavedati, da ekološki otok, se pravi kompozicija treh zbiralnikov, stane približno 10 tisoč evrov in v občini imamo 180 lokacij z vsaj po tremi zabojniki, kar je veliko, in v tem primeru je občina investitor, kar pomeni, da je treba potem to potrditi v proračunu itd.« Po njenem bi bilo treba sestaviti strategijo, v katero smer bi se šlo z ekološkimi otoki. Glede postavitve kamer je pojasnila, da se jih sme postaviti samo v primeru suma na vandalizem, ne pa z namenom nadziranja, kdo ne odlaga pravilno. Glede načrtovanega reklamnega panoja pri brežiškem pokopališču je pojasnila, da bi radi postavili tablo, s katero bi opozorili, da se tam nahaja pogrebna služba komunale, saj marsikdo tega sploh ne ve. Novoselc je še navedla, da imajo na komunali skoraj 15 služb, za katere se trudijo, da jih razvijajo in opravljajo svoje delo čim boljše. Priznala je sicer, da kader odhaja, saj se soočajo z odhodi na vodovodu, pogrebni službi. Pozvala je, da če v zvezi s komunalo kdaj kaj ni v redu, naj uporabniki to tudi sporočijo, da bodo lahko storitve izboljšali.
ZD Brežice bo še naprej lahko izvajal zobozdravstveno dejavnost tudi s koncesijo
Pri točki predlog odloka o podelitvi koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v občini Brežice je uvodoma Matejka Gerjevič razložila, da bo zaradi podane namere o prekinitvi koncesijskega razmerja koncesionarke s 1. 9. 2023 slednja prenehala izvajati program zobozdravstvene dejavnosti za odrasle. Ker Zdravstveni dom Brežice ne more zagotavljati izvajanja tega programa, mora občina zanj pravočasno zagotoviti nadomestno koncesijo. 19. junija je namreč na Občino Brežice ZD Brežice, v njegovem imenu direktor Dražen Levojević, naslovil dopis, da imajo zasedene vse prostorske in kadrovske kapacitete ter da ZD nima možnosti prevzeti dodatnega programa v obsegu 1,02 tima zobozdravstva za odrasle ob prenehanju koncesijskega razmerja z dosedanjo izvajalko s 1. 9. Po Levojevićevih besedah so se 30. 5. 2023 prijavili na razpis ZZZS-ja v dejavnosti zobozdravstva za odrasle in zobozdravstva za mladino, in sicer po obsegu 1,48 tima za zobozdravstvo za odrasle in 0,20 tima za zobozdravstvo za mladino. »Gre za neoddane time v ZZZS OE Krško. UO zavoda je našo vlogo sprejel, na ta način smo si zagotovili podlago za sklenitev aneksa k pogodbi o financiranju teh dveh programov, to pa pomeni, da smo s tem v občini Brežice zagotovili dodatne time na področju zobozdravstva in omogočili ohranitev v javni mreži tega programa, ki je bil do zdaj izvajan z dejavnostjo koncesije, da se tudi naprej ta program podeli na tak način. Za te pridobljene programe smo že imeli zagotovljene kadre in prostore. Zavarovane osebe imajo na današnji dan tri izvajalke pri našem JZ, za katere se lahko opredelijo v dejavnosti zobozdravstva za odrasle in mladino, dve na sedežu našega zavoda in eno na lokaciji ZP Bizeljsko,« je pojasnil direktor ZD Brežice in navedel, da nimajo dodatnega kadra za izvajanje te koncesijske dejavnosti. Po nekaj nejasnostih oz. zmedenosti svetnikov, kaj pravzaprav sploh pomeni glasovanje o tem predlogu odloka, in posledično desetminutnem premoru je Levojević povedal za marsikoga veliko bolj razumljivo: »Če se danes ne odločimo za ta program, bomo prepustili izbiro drugim javnim zavodom iz Posavja.« Svetniki so ta sklep seveda podprli.
Nov odlok o ZPTM Brežice tudi zaradi širjenja področja delovanja
Za predlog novega odloka o ustanovitvi ZPTM Brežice so po navedbah Matejke Gerjevič glavni razlogi njegova zastaranost, širjenje področja dela zavoda, sprememba dejavnosti kot tudi izkušnje iz rabe veljavnega akta v praksi, ki so pokazale na nefunkcionalnost posameznih določil ter izpolnjevanja zakonskih obveznosti. Zavod je v času od zadnjega sprejema odloka dobil nove naloge, kot npr. opravljanje dela na področju Večgeneracijskega centra z namenom medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja generacij. Tako so v odlok vnesene določene aktivnosti, ki jih izvaja zavod. Navedeno je tudi sodelovanje z Zavodom Sopotnik, katerega namen je pomagati starostnikom pri vključevanju v aktivno družbeno življenje. Na novo je definirana tudi organizacija zavoda kot posledica širitve dejavnosti in novih nalog. Dodajata se dve novi organizacijski enoti – uprava za potrebe izvajanja splošnih, računovodskih, finančnih, kadrovskih in pravnih zadev ter projektna pisarna za potrebe izvajanja prijav na evropske projekte. Dodane so tudi dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jih do zdaj ni bilo, so se pa pojavile potrebe po dodatni registraciji le-teh. Tako je dodana dejavnost avtokampov, taborov ter oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin. V odlok so vnesene tudi spremembe o pogojih za zasedbo delovnega mesta direktorja. Ravno tako se ukinja Strokovni svet, ker se je v praksi pokazalo, da se naloge podvajajo s Strokovnim svetom za gospodarstvo in mladino, ki obravnava vsakoletni letni program za gospodarstvo oz. mladino občine Brežice. V odlok je vneseno tudi določilo, vezano na izvajanje tržne dejavnosti, in sicer da javni zavod prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če bo z izvajanjem le-te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.
Preskar: Nekatere dejavnosti ZPTM-ja in PMB-ja se podvajajo; Palovšnik pokritiziral organizacijo Dneva kruha, vina in salam
Dr. Stanka Preskar (GS) je v zvezi s tem, tudi v imenu odbora za družbene dejavnosti, kateremu predseduje, izjavila, da so vse te dejavnosti že presegle »meje nekega zdravega javnega zavoda« z združenjem vseh teh področij in da »če se že bomo odločili, da tak JZ v tem obsegu obstaja, smo imeli pomisleke, da se nekatere dejavnosti podvajajo pri dejavnostih Posavskega muzeja Brežice. Vemo pa, da smo ravno z vidika turizma izjemno šibki, če ne čedalje bolj šibki, kar se tiče občine Brežice. Če bomo ta odlok potrdili, si obetamo, da bodo vse te resorje pod vodstvom direktorice vodili strokovni ljudje za določena področja, sicer bo vse ostalo samo na papirju, kot je zdaj, in bomo še naprej mesto brez turizma, trgovine, podjetništva v smislu, ki naj bi opredeljeval naloge in vloge tega zavoda. Ne da smo brez tega, ampak da so stvari v občini Brežice popolnoma nepovezane in delujejo ena mimo druge oz. zahajajo ena v drugo, ob tem da nimamo ene najbolj pomembne zadeve, ki bi morala biti v nekem turističnem mestu – dejavnosti TIC-a, za katero ne vemo, ali sploh deluje.« Dodala je še, da si zelo veliko obetajo od petletnih razvojnih načrtov. Mojco Florjanič je na podlagi dejstva, da odlok o ZPTM opredeljuje dejavnost TIC-a na območju občine, zanimalo, katere so trenutne lokacije in ali ima Posavski muzej tudi odlok o izvajanju TIC-a, »glede na to, da naj bi se ta po naših informacijah izvajal ob Vodovodnem stolpu«. Dodala je, da se o zelo razširjeni in uporabni ponudbi s strani občanov, ki je bila v Mestni hiši Brežice, pojavljajo vprašanja, kdaj in kje se bo ta ponudba obnovila v enaki obliki, saj jo pogrešajo in želijo imeti nazaj v enaki obliki. Bojana Zevnik (GS) je postavila vprašanje, kako naj bi zavod kakovostno opravljal svoje storitve na vseh teh področjih, ki so določena v odloku. Bogdan Palovšnik (SD) pa je ob tej priložnosti izpostavil dogodek Dan kruha, vina in salam, ki so ga organizirali 23. junija. »Bil je napovedan dež, kljub temu se je šlo v organizacijo dogodka, na katerem je bilo 20 društev in angažiranih sigurno sto ljudi, a dogodek je bil nato po nekaj urah čakanja odpovedan. Imamo primeren prostor v gradu Brežice, kjer bi lahko ta dogodek izpeljali. To se ne sme več ponoviti,« je menil ter dodal, da se mu zdi žalostno, da se dogodek ni prestavil ali pravočasno odpovedal, ker je bilo med udeleženci kar veliko nejevolje in se tudi njemu zdi, da je bilo to nekorektno do vseh angažiranih prostovoljcev. »Z našim skupnim denarjem se tako igrati, mislim, da ni korektno in pošteno, zato upam, da se to ne bo več ponovilo,« je še dejal Palovšnik.
Ukinitev petih ulic na območju Kaptola v Dobovi
S sprejetim odlokom o ukinitvi ulic v naselju Dobova – na območju Kaptola – se ukinjajo: Ulica Jožice Venturini, Sokolska ulica, Razlagova ulica, Pleteršnikova ulica in Ulica Staneta Vogrinca. Omenjene ulice, ki imajo svojo osnovo v zazidalnem načrtu iz leta 1983, se po pojasnilih vodje oddelka za prostor mag. Urške Klenovšek ukinjajo zato, ker ta zazidalni načrt ne velja več, saj ga je razveljavil OPPN Kaptol-Dobova in Dobova Kaptol – sever. »Ulice nimajo več nobenega pomena, zato predlagamo, da jih občinski svet ukine,« je dodala.
Imenovani člani Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Brežice
V Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v brežiški občini so bili imenovani Rade Iljaž, Primož Hribšek, Stane Tomše, dr. Tomaž Teropšič in Dražen Levojević. Enega člana je predlagal župan (Levojević), štiri pa KVIAZ na podlagi javnega poziva, je pojasnila predsednica KVIAZ-a Mojca Florjanič. Ena od nalog sveta uporabnikov je na primer, da usklajuje, varuje in zastopa interese uporabnikov javnih dobrin v razmerju do izvajalcev javnih služb ter daje organom Občine Brežice pripombe, poročila in predloge v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb z namenom, da le-ti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva uporabnikov javnih dobrin.
Tomše ponovno opozoril na problematiko vran v brežiškem parku
Pri pobudah in vprašanjih se je oglasil samo Stane Tomše (Lista Igorja Zorčiča in Sonce) ter ponovno izpostavil problem vran v parku pri MC Brežice, saj se do danes ta situacija še ni rešila oz. uredila, čeprav je po lastnih navedbah že večkrat opozoril občino in z njenim odgovorom, češ da se trenutno ne da nič narediti, ni bil zadovoljen. »Park je zaradi tega izgubil svoj glavni namen, saj se je težko sprehajati, sedeti na klopcah, tudi otroci se ne morejo več igrati na igralih. Tisti, ki smo doma v bližini parka, v poletnih mesecih že navsezgodaj zjutraj sploh ne moremo imeti odprtih oken zaradi tako nadležnega vreščanja vran,« je dejal in dodal, da bi bilo resnično treba kaj ukreniti, ne nazadnje tudi zaradi zaščite infrastrukture, ki jo ima ZPTM Brežice v parku.
Julijsko sejo je sicer v odsotnosti župana Ivana Molana prvič vodil podžupan Aleksander Gajski.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
