Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Voytech Kurtyka, vrhunski poljski alpinist, je zapisal, da je najpomembnejša lastnost svobode osvoboditev od razmišljanja, da smo mi sami središče sveta. Sporočilo tega zapisa je še močnejše, ko se ga poskusi udejanjiti kot gonilno idejo in vodilno misel srednješolskega planinskega tabora, ki je za vse udeležence obvezen, saj spada v nabor njihovih obveznih izbirnih vsebin za prvi letnik srednje šole.
Zbor z vodjo tabora Matejem Mlakarjem
Za takšen podvig je nujna podpora planinskega društva, vodstva šole oziroma organizatorja interesnih dejavnosti, razrednikov in staršev. Če kateri izmed teh členov zataji ali umanjka, je to ponavadi zaradi tega, ker le-ta razmišlja in deluje v popolnem nasprotju z razmišljanjem Kurtyke, in pozablja na ključne vrednote sobivanja v človeški družbi, ki jih v običajnih šolskih situacijah dandanes le težko privzgajamo: solidarnost, pomoč, sposobnost zdravega prilagajanja, nesebičnost in spoštljiv ter skrben odnos do narave in naravnega. Kljub temu, da se zgodi, da kakšen člen na koncu le umanjka, se lahko zgodi pedagoška čarovnija, ki nikogar, ki je zanjo zaslužen, ne pusti ravnodušnega.
Spoznavanje planinske opreme
Tabor Mlačca 2023
Tabor Mlačca 2023 je bil zahteven podvig, saj je že od samega začetka načrtovanja v juliju 2022 vključeval tudi dogovor, da bo to tabor brez mobilnih telefonov, s spanjem v šotorih in samostojno pripravo hrane. Izbrani taborni prostor ob Mojstrani je obljubljal nešteto možnosti za športne in kulturno-zgodovinske dejavnosti, dijaki prvih letnikov so se že v septembru novega šolskega leta na novi šoli možnosti za druženje s sošolkami in sošolci ob izbranih izbirnih vsebinah konec šolskega leta iskreno razveselili, tudi razrednika dveh oddelkov sta ves čas načrtovanja tvorno sodelovala in pomagala pri obveščanju tako dijakinj in dijakov kot staršev, najbolj aktivno pa se je vključilo Planinsko društvo Videm Krško, ki je z vodniki in pomočniki prevzelo izvajalske vajeti ter poskrbelo tako za finančno kot vsebinsko plat organizacije svojega prvega srednješolskega tabora. Vsi udeleženci tabora Mlačca so se k taboru najprej zavezali s plačilom planinske članarine, s čimer so nekateri naredili prve korake k planinstvu in gorništvu nasploh ter se čudili, da lahko za relativno nizek finančni vložek na letni ravni postanejo člani najbolj množične prostovoljske organizacije v Sloveniji, so med pohodi in turami zavarovani ter so jim na voljo ugodni popusti za nakup športne in gorniške opreme.
Na vrhu Ferate
Ključno za snovalce vsebin tabora je bilo, da se v čim večji meri spoštuje kraj izvajanja tabora, zato se je kot rdeča nit izrisala Sfinga v vsej svoji veličini in skrivnostnosti. Že na vlaku, s katerim smo se v duhu vseslovenske PZS akcije Peš iz dolin do višin držali smernic trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora, smo prebrali zapise o Sfingi s tekmovanja Mladina in gore, zvečer pa smo po postavljanju tabornega prostora, planinski orientaciji po skupinah, prvem samostojno skuhanem obroku za več kot 60 ljudi in prvih športnih tekmah zbrali v štabnem šotoru, si najprej ogledali igrano-dokumentarni film Sfinga, nato pa o filmu in še o marsičem drugem sproščeno pogovorili s prvim gostom tabora, vrhunskim slovenskim alpinistom in filmskim ustvarjalcem Gregorjem Kresalom. Izmed odgovorov na mnoga vprašanja o plezanju v Sfingi, ki so jih zastavili dijaki, sta se v spomin najbolj vtisnila dva: da za svoj največji dosežek šteje dejstvo, da se med zelo zahtevnim snemanjem filma Sfinga nihče ni poškodoval ter kako izjemno je bilo po toliko letih združiti vse štiri plezalce na vrhu Sfinge in kako zelo pristni so bili tisti njihovi pogledi, nasmehi in objem. Naslednji logični korak je bil pohod po Poti Triglavske Bistrice in dolini Vrat do krnice pod vznožjem Sfinge, postanek med pohodom smo izkoristili še za krožno pot okoli Peričnika, pod Sfingo smo si obetali delavnico risanja njenega izjemnega profila, pa se nam je v skladu s svojo naravo skrila za meglo in se nam v vsem svojem sijaju ter lepoti razkrila šele po večurnem čakanju, ki smo ga izrabili za učenje planinskih vozlov. Nekateri smo celotno Pot Triglavske Bistrice prehodili še v nasprotni smeri, nekateri pa so se do Mlačce postopoma razvozili s kombijem Športne zveze Krško. Zvečer je bil ponovno čas za podoživljanje dneva, ogledali smo si dokumentarni film Naveza – gorniški vzpon, v katerem v glavni vlogi nastopajo vodja tabora Matej Mlakar in dijaki naše šole, ki so se do Bovškega Gamsovca podali po isti poti, kot smo jo ta dan prehodili mi. Po ogledu filma je bil nabor vprašanj še bolj pester kot prejšnji večer, začutilo se je tudi, da se dijakinja in dijaki čutijo na poseben način povezani tako z okoljem, v katerem so, kot tudi s srednjo šolo, ki jo obiskujejo. Že zjutraj tretji dan smo po zajtrku organizirali dve delavnici, delavnica planinske šole, ki jo je vodila učiteljica Katarina Pribožič, je ponudila spoznavanje simbolov za skiciranje plezalnih smeri, nato pa so s tem novo pridobljenim znanjem po Miheličevem poetičnem opisu smeri Raz Mojstranških veveric v Sfingi to legendarno smer v Sfingi tudi narisali. V delavnici planinske prve pomoči, ki jo je vodil Gašper Letnar, kandidat za vodnika 1.stopnje, so se naučili oskrbovati poškodbe in rane, ki se najpogosteje pripetijo med pohodništvom in gorniškimi vzponi. Ta dan je bil ves v znamenju in duhu planinstva in planinskih veščin, pridružili so se nam planinski vodniki, Franc Gričar, legenda izobraževanj za planinske vodnike na PZS, in Anton Zakšek ter Stane Mirtič, vodnika PD Videm Krško. Vreme nam dopoldan ni bilo najbolj naklonjeno, zato smo se držali pravila, da je včasih najboljša organizacija zdravo-kmečka improvizacija. Dan smo zato med najhujšo povodnijo z neba začeli s projekcijo in predavanjem Franca Gričarja o njegovih vzponih in potovanjih v Južni Ameriki, po pogovoru z njim se nas je nebo usmililo in lahko smo se preselili na prosto, kjer smo ta dan organizirali zelo pester nabor dejavnosti. Vodnika PD Videm Krško sta vodila pohod do Radovne in jezera Kreda, Franc Gričar je ob učni ferati Mlačca prikazal praktično uporabo planinske opreme, Matic Plevanič, skavt in MEPI mladinski voditelj odprav ter udeleženec na zlati stopnji pri Mepi Krško, je uril znanje planinskih vozlov, Matej Mlakar je dijake naučil, kako se naredi vrvna ograja, Gašper Letnar pa je izvedel še eno delavnico planinske prve pomoči. Po opravljenih delavnicah sta Franc Gričar in Matej Mlakar prikazala še uporabo škripca, ki so ga lahko vsi tudi praktično preizkusili. Popoldan je bil namenjen drugi delavnici planinske šole ter obisku Slovenskega planinskega muzeja, nekaj dijakov pa se je skupaj z vodnikom spopadlo tudi z modro ferato Mojstrana.
Kopanje v jezeru Kreda
Četrti dan je bil v načrtu vzpon na Vrtaško Sleme, ki smo ga odpovedali, saj število žuljev na posameznika ni bilo najboljši obet za uspešen in prijeten vzpon na ta razglednik nad Mojstrano, dopoldan smo nato organizirali delavnice planinskih vozlov ter prve pomoči za tiste skupine, ki jih še niso opravili, vsak dan smo bili v organizaciji in pod vodstvom športnega pedagoga Bojana Božiča priča športnim igram, v katerih so skupine prav tako pridno nabirale točke na zbirni tabli vseh tabornih dejavnosti ter se pomerile v razburljivih obračunih tekmovalcev in glasnih navijačev. Popoldan je najbolj pripravljena in najmanj ožuljena skupina z učiteljema Bojanom Božičem in Valterjem Knapičem opravila vzpon na Jerebikovec, ostali so igrali roverčka ali odbojko, pripravljali večerjo, nekateri so se še enkrat preizkusili tudi na učni ferati, ker so bili osvobojeni spon svojih elektronskih varušk, so se družili ob sproščenih pogovorih, kartanju ali pa poslušanju glasbe ter plesu, z Matičevo pomočjo so pripravili tudi mogočen taborni ogenj, ki pa smo ga zaradi premočnega vetra postopoma in previdno skurili šele naslednji dan. Zvečer smo opravili prvi del kviza Mlačca 2023, v katerem smo s 120 vprašanji preizkušali teoretično znanje ter praktične veščine, začeli smo ga s prvo nalogo, ki so jo v ponedeljek dobili v delovnih skupinah: razložiti ime svoje skupine. Skupine smo namreč poimenovali po najbolj značilnih zemljepisnih značilnostih okoli Mlačce, po tri skupine skupaj so tvorile eno večjo, ki je nato sodelovala na tekmovanjih, se udeležila delavnic, obiskala muzej, točke pa so nabirali v manjših skupinah po 5. Prva enota so bile skupine Stenar, Gamsovec in Rjavina, njihov vodja je bil učitelj Valter Knapič, druga enota so bile skupine Vrata, Kot in Krma, vodil jih je učitelj Bojan Božič, tretja enota so bile skupine Hvadnik, Peričnik in Mlačca, njihova vodja je bila učiteljica Katarina Pribožič, zadnjo enoto sem vodila jaz, Alenka Špan, moje skupine so se imenovale Tominškova, Prag in Plemenice.
Delavnica planinskih vozlov pod Sfingo
Zadnji dan vsakega tabora mora biti namenjen zdravemu zaključku tako na fizični kot psihični ravni, posušiti se morajo šotori, pospraviti vsa oprema, zložiti veliki štabni šotor, vmes pa še skuhati zajtrk in kosilo ter opraviti par zabavnih dejavnosti. Najbolj pričakovana dejavnost tedna so bile olimpijske igre Mlačca 2023, ki so bile sestavljene iz planinskih in športnih veščin, skupine so tekmovale v odbojki 3 x 3 na 3, kamnometu, kolometu ter štafetnem planinskem teku, med katerim so morali na postajah dokazati, da znajo uporabljati planinsko opremo in planinske vozle. Po razburljivem športnem boju je po žilah plalo dovolj zdravega adrenalina, da smo kot bi mignil vzorno počistili in pospravili šotore ter se po kosilu pomerili še v zaključnem krogu kviza. Veliki zmagovalci tabora Mlačca 2023 so bili člani skupine »Kot« Jaka Molan, Dejan Mirt, Alen Novak, Ervin Plevanč in Blaž Radič, dijaki iz različnih razredov, ki so se v petih dneh najbolj povezali in izkazali kot ekipa ter dosegli največ točk, dejansko pa so zmagovalci vsi dijaki Srednje šole Krško, ki so petdnevni tabor Mlačca opravili kot svoje obvezne interesne dejavnosti za prvi letnik srednje šole. Ni bilo vedno najlažje, vreme nam ni bilo naklonjeno, temperature so bile nižje kot pričakovano za sredino junija, hrana je bila po količini in ponudbi sorazmerna financam, ki smo jih v ta namen zbrali, tik pred zdajci odpovedan avtobusni prevoz iz Vrat v Mojstrano je večini »omogočil«, da so Pot Triglavske Bistrice prehodili v obeh smereh, žulji, ki so se razcveteli, so poskrbeli za določanje osebnega praga bolečine, brez mobitela so se nekateri z dolgčasom težko spopadali in je bilo to razvidno iz glasnosti in moči njihovega odvajalnega obdobja, že pred odhodom so se pred izvajalce in udeležence metala polena, ki smo jih bolj ali manj elegantno preskočili skoraj vsi, smo pa v petih dneh bivanja na obrobju Triglavskega narodnega parka dokazali, da najbolj šteje tisti zadnji stisk roke zahvale ob uspešnem zaključku tabora, s katerim ob iskrenem nasmehu in pogledu v oči izrečemo tisto, česar se z besedami včasih ne da.
Štafetni tek
Takšna izvedba obveznih interesnih dejavnosti iz razredov ustvari ekipe, saj se morajo spopasti tako sami s seboj kot sobivanjem z marsikom, ki jim osebnostno ne ustreza, s tem se naučijo lekcijo solidarnosti ter naredijo pomembne korake pri urjenju sposobnosti zdravega prilagajanja, ob nudenju pomoči sošolki, sošolcu ali učiteljem se naučijo lekcijo nesebičnosti, saj ob tem svoja pričakovanja in želje podredijo željam in pričakovanjem pomoči potrebnega ter doživijo neopisljive občutke hvaležnosti tistega, ki je takšne nesebičnosti iskreno vesel in mu celo omogoči dosego cilja, ki se je pred tem zdel nedosegljiv. Ena najpomembnejših lekcij, ki smo si jih v Mlačci priučili, je odnos do narave in naravnega, spoznanje, kako zelo smo bolj del naravnega kot tehnološkega, kako veliko neprecenljivega narava nudi in kako prijazno ter nevsiljivo zdravi. Predvsem tiste temne misli, katerih so danes (pre)polne mlade glave, v naravnem okolju je za boljše počutje dovolj bistveno manj kot pred malimi in velikimi zasloni in znotraj štirih sten. Izvajanje obveznih interesnih dejavnosti na takšen način je nedvomno zalogaj, potrebno je mnogo usklajevanj, dogovorov, načrtov, ki se sfižijo, in tistih, ki jih moraš narediti v dani situaciji in danem trenutku. Tako kot za Gregorja Kresala v smeri Sfinga je nujno, da za takšno situacijo trenutek plemenito dozori in da se zgodi prava kombinacija ter tako ustvari pedagoška čarovnija, ki ne bi bila izvedljiva brez popolnega zaupanja Planinskega društva Videm Krško, logistične podpore Planinske zveze Slovenije ter finančnih sredstev iz razpisa za mladinske projekte Mestne občine Krško. V srednješolskem planinskem taboru Mlačca so se vsi koščki potrebni za izvedbo sestavili, tabor je po vseh kazalnikih uspel, vse vsebine odlično opravljene, trenutek za pogled naprej in možnost sistematizacije takšnih vsebin znotraj srednješolskih programov pa še ni nastopil in morda dozori šele po kakšni novi uspešni izvedbi ter pridružitvi drugih srednjih šol.
Vir in foto: Alenka Špan
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
