Tako kot ima vsaka zebra edinstven progast vzorec, tako ima vsak človek edinstvene prstne odtise. In te preiskovalci iščejo na prizoriščih kaznivih dejanj. Strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija pa najdenim in zavarovanim sledem na terenu v bazi podatkov skušajo najti lastnika, torej izslediti storilca kaznivega dejanja.

“Smo pri delovni postaji sistema AFIS, računalniškega sistema za preiskave prstnih sledi in prstnih odtisov. Na zaslonu imava sliko. Prstna sled, ki je bila najdena na kraju kaznivega dejanja, na desni strani pa imamo prstni odtis in ugotavljamo, ali gre za ujemanje,” razloži Andrej Gerjevič iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija.

Sistem AFIS išče povezavo med sledjo in katerimkoli od prstov ljudi, ki so v bazi, kajti vsak prst ima svoje značilnosti. “Pri isti osebi se potek papilarnih linij razlikuje na vseh desetih prstih. Tele črne črte so papilarne linije, se pravi to, kar vidimo na površini blazinic naših prstov. Nas zanimajo tako imenovane morfološke značilnosti, se pravi tisto, kar predstavlja nekakšen odmik od normalnega poteka papilarne linije, se pravi povsod tam, kjer se papilarna linija konča ali razcepi, štejemo to za morfološko značilnost in razporeditev teh morfoloških značilnosti se med ljudmi razlikuje,” še pojasni Gerjevič.

Ko gre za hujša kazniva dejanja, lahko policija prek Interpola zaprosi za izmenjavo podatkov s tujino. Prstne sledi so v osnovi nevidne in jih morajo z različnimi metodami najprej narediti vidne. Najdejo pa jih vsepovsod:“Lahko je na predmetih, ki jih lahko premikamo, na steklenicah, na kozarcih, orodju, lahko je na mizah, lahko je na steklu, na vratih, na okenskih policah, tudi na steni bi se dalo, odvisno, kakšna je površina, se pravi, bolj kot je površina gladka, več možnosti je, da bi sled našli,” še zaključi Gerjevič.

Lani je policija s pomočjo sistema AFIS identificirala 135 osumljencev kaznivih dejanj.