Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Nedavno sta bila v enem dnevu tako v Krškem kot Brežicah dva podjetniška dogodka, na katerih so imeli glavno besedo predvsem mladi uspešni Posavci, med katerimi je tudi kar nekaj podjetnikov. Štiri med njimi smo prosili, da nam skozi svoje, podjetniške oči skušajo približati lasten pogled na spremembo uporabe tehnologij, kar posledično zelo vpliva tudi na današnjo družbo in ne nazadnje tudi njihovo podjetniško zgodbo.

Povezali smo se z mladimi podjetniki Jankom Sotoškom, Ninom Žičkarjem, Luko Rudmanom in Janijem Leskovcem, tokrat samo moškimi, ki jih je v Posavju po objavljenem grafu sodeč (nahaja se malo nižje) bistveno več kot pa podjetnic. 39-letni Janko Sotošek, doma na Senovem, po izobrazbi gradbeni tehnik in dipl. inženir tehnologije prometa ter strokovnjak z 12 leti izkušenj na področju inženiringa premium svetil na evropskem in globalnem trgu, je ustanovitelj in direktor podjetij Office 42 d.o.o. (z lastno znamko Lumax.si) in SOTI-LIGHT d.o.o. (dodatni produkt Fotobox Posavje). Sotošek razlaga, da so jim trenutno ciljne skupine oz. najboljše stranke optike, trgovine s prodajo očal. Za njih poskrbijo z izvedbo kompletnega inženiringa.

»Največ smo aktivni na nemškem trgu, kjer sva z ženo tudi deset let živela, delala, si ustvarila družino in tudi svoje podjetje. Še vedno z veseljem delamo projekte v tujini, kjer je prvo vprašanje, kakšna bo izvedba in ali lahko naredite do tega roka. Potem šele pride na vrsto pogovor okoli cene, v Sloveniji je ta pot obratna,« ugotavlja. Sotošek še navaja, da je preizkusil več dejavnosti in poslovnih izzivov in za nobenega mu ni žal, ker se je iz vsakega veliko naučil. »Tudi sami smo že uspešno zaključili kar nekaj projektov, lotili smo se tudi start-up projekta, kar je bil do zdaj moj najtežji projekt. Za več izzivov moraš biti pač razvojno in raziskovalno naravnan. Lažje pa je po več projektih izbrati tisto, kar ti najbolj ustreza in je z eno ali dvema službama v življenju nemogoče doseči,« tako Sotošek.

33-letni Nino Žičkar z Velikega Kamna je po izobrazbi profesor športne vzgoje. Z izkušnjami delovanja kot demonstrator in trener alpskega smučanja je nastala ideja po vrhunski športni opremi. Tako je dozorela slovenska znamka MiNT – prva slovenska znamka športne zaščitne opreme. Njegova ciljna skupina so športniki in vsi, ki si želijo to postati. Ukvarjajo se z zimskimi in poletnimi športi, kot so alpsko smučanje, kolesarstvo, tek, hoja v hribe. Trg je ogromen, spreminja pa se glede na letni čas in dejavnosti, ki so z njim povezane. »V tem trenutku ne razmišljam, da bi preizkusil več poslovnih izzivov, saj sem našel pot, kjer se počutim dobro in živim za njo. Mogoče ko nek izziv prerasteš, dosežeš cilj, odpreš novo poglavje, vendar še ni čas zato, saj neizmerno uživam v tem, kar počnem,« poudarja.

26-letnega Skopičana Luko Rudmana že od nekdaj zanima vse, povezano s tehnologijo. Že takoj po srednji šoli se je odločil za odprtje lastnega s.p. Trenutno njegova ’služba’ vključuje fotografijo, tonsko in lučno tehniko, grafično oblikovanje, lasersko izdelavo lesenih izdelkov, popravilo računalnikov in video produkcijo. Rudman izvaja storitve predvsem za pravne osebe, največ tiste, ki se ukvarjajo z organizacijo dogodkov. »Glede na to, da se nenehno lotevam novih področij, saj bi se mi zdi, da bi drugače moje delo postalo preveč monotono, se to sicer malo spreminja, a je v naši regiji za moje storitve na srečo še vedno dovolj povpraševanja,« dodaja.

Prav tako 26-letni Jani Leskovec z Obrežja je po izobrazbi inženir medijske produkcije, zadnja štiri leta je zaposlen na Pro Plus d.o.o. (POP TV, Kanal A …). Poleg službe je odprl še popoldanski s.p., v okviru katerega se ukvarja z video produkcijo (npr. snemanje epizod Hidden Gems). »Trg za izvajanje video storitev je velik, saj s mojo ekipo izdelujemo različne video vsebine in se tako prilagodimo željam različnih naročnikov. Ker je video digitalne oblike, najdemo največ trga na internetu oz. družabnih omrežjih, kjer za naročnike izdelujemo promocijske videe za podjetja, videe za izobraževalne namene, glasbene videospote, prav tako pa snemamo tudi razne dogodke, kot so koncerti, konference in poroke,« pojasni.

Digitalizacija in umetna inteligenca pa tudi delo z »rokami«

Glede poklicev prihodnosti oz. kaj se bo iskalo čez deset let Leskovec odgovarja, da bodo aktualne veje poklicev tiste, ki se bodo ukvarjale z digitalizacijo in optimizacijo delovnih procesov, pa tudi tisti, ki so zadolženi za samooskrbo, npr. pridelava lastne hrane in elektrike. Medtem ko Rudman meni, da bo veliko poklicev podobnih kot danes in jih bo zagotovo več na tehnološkem področju, Žičkar pravi, da so poklici prihodnosti poklici, ki zajemajo delo z bazami podatkov, kritično mišljenje, delo z umetno inteligenco in virtualno resničnostjo, »ne smemo pa pozabiti poklicev, ki nudijo socialno in emotivno podporo, kot je skrb za sočloveka, empatija, saj umetna inteligenca ne more nadomestiti tistega čuta in energije med ljudmi«. Po Sotoškovem mnenju bodo v prvi vrsti prevladovale »roke«. »Že danes se dogaja, da urne postavke mojstrov z ročnimi spretnostmi prehitevajo nekatere inženirske poklice, seveda pa spet ne smemo zanemariti dobrih in sposobnih inženirjev. Kot najpomembnejše ne smemo pozabiti na zdravstvene delavce kakor tudi vse, ki skrbijo za starejše in onemogle,« še pove.

Nino Žičkar: Umetna inteligenca ne more nadomestiti tistega čuta in energije med ljudmi.

»Ali bodo mladi v prihodnosti sploh še znali razmišljati in preživeti brez umetne inteligence?«

Ko že govorimo o umetni inteligenci in o vedno bolj popularnem ChatGPT, je Žičkar to področje ravno začel raziskovati, pri čemer dodaja, da bo umetna inteligenca vsekakor spremenila trg dela in ga obrnila na glavo. »Menim, da bi lahko v prihodnosti zavladala brezposelnost, če se struktura zaposlenih ne bo preobrazila. V mnogo primerih in branžah bo z enega vidika stvari olajšala, po drugi strani pa spremenila model poslovanja in pristopa na trgu. Je pa odvisno, vsaj na začetku, koliko bo vsak odprt za sprejemanje in implementacijo umetne inteligence v svoje poslovanje,« poudarja in dodaja, da zaenkrat pri njem ni potrebe za uporabo teh t. i. chatbotov: »Pristna človeška interakcija pomeni mnogo več kot pa pogovor s chatbotom.« Sotošek se upravičeno sprašuje: »Ali bodo mladi v prihodnosti sploh še znali razmišljati in preživeti brez umetne inteligence? Ta razvoj poteka na določenih nivojih prehitro za človeka, da bi lahko ta bil ’na tekočem’.« Leskovec je ChatGPT že uporabil pri prevodih besedil za ’voice overje’ promocijskih videov. »Zdi se mi, da so chatboti uporabni in dobrodošli, predvsem ker nam prihranijo veliko časa in dajejo dokaj zanesljive povratne informacije, slaba lastnost tega pa je, da se ne rabimo za določene informacije več veliko potruditi in so nam rešitve kompleksnih težav serviranje na pladnju v nekaj sekundah tipkanja,« pravi Leskovec, ki je sicer mnenja, da če bomo celotno umetno inteligenco uporabljali vestno in je ne bomo izkoriščali, nam lahko orodja, kot so chatboti, prihranijo ogromno časa, kako priti do določenih informacij, jih predelati in predati naprej. »Moramo pa biti pazljivi, da se na njih ne zanašamo preveč in da tudi mi rastemo skupaj z njimi, saj smo konec koncev le uporabniki. V moji branži je umetna inteligenca že vstopila kot ‘vmesnik’ za hitrejšo obdelavo videov pri Adobe Premieru, kjer ti na podlagi nekaj klikov in zvočnega zapisa program sam sinhronizira, izbere in uredi posnetke v smiselno celoto oz. do končnega izdelka ter ti tako prihrani ogromno dela, časa in posledično denarja. Pri tem pa se postavi vprašanje, ali res lahko umetna inteligenca v celoti nadomesti človeka oz. montažerja – mislim, da zaenkrat še ne, lahko pa nam definitivno pomaga optimizirati določeni delovni proces,« je mnenja.

Pospešena digitalizacija nujna, a slaba za družbo in odnose

Leskovec o pospešeni digitalizaciji meni, da »dokler je digitalizacija smiselna in nam pomaga določene delovne procese in življenje optimizirati in olajšati, je v redu – recimo bančništvo. Določene stvari pa bi morale še vedno ostati v ’fizičnih’ oblikah, da ohranimo kontakt s sočlovekom in da razumemo, ni potrebe, da se vse stvari rešujejo samo s klikom.« Žičkar dodaja, da je pospešena digitalizacija »verjetno nujna stvar v obdobju, v katerem se nahajamo, in pri navadah ljudi, slabo pa je to za družbo in odnose«. Po Rudmanovem mnenju je nujno potrebna, saj »sposobnost učinkovite uporabe digitalnih tehnologij postaja vse bolj ključna za sodelovanje v družbi, omogočila je tudi lažji dostop do informacij ter povečala obseg in hitrost njihovega širjenja«. Sotošek pravi, da je pospešena digitalizacija prinesla še več papirja, računov, gesel …, »na koncu pa imajo še razvijalci in izvajalci težave z razumevanjem teh procesov, kako bodo potem šele malo manj vešči kos digitalizaciji. Dogaja pa se tudi, da imamo cel kup ’youtube strokovnjakov’, kar je v redu, ne pomeni pa še, da ti ljudje res to znajo.«

Trajnostno poslovanje in ‘zeleni prehod’

Rudman razmišlja, da lahko podjetja, ki uspešno izvajajo trajnostno poslovanje, pridobijo konkurenčno prednost in izboljšajo svoj ugled. Sotošek je za trajnostno poslovanje, saj moramo po njegovem vsi poskrbeti za planet. »Na srečo je moja žena zelo zavedna glede tega, tako da vpliva to še name in najina otroka. Izraz ’zeleni prehod’ si predstavlja kot »zeleno energijo, zelene tovarne, industrijske cone izven naselij itd.« Za Leskovca trajnostno poslovanje zajema velik spekter dejavnosti na okoljskih, družbenih in ekonomskih področjih. »Če se dotaknem vsakega od naštetih področij, bi bil okoljski urediti samooskrbo podjetja z elektriko ali pa vidna manjša poraba papirja za tisk (digitalizacija); na družbenem področju bi to pomenilo, da se vestno odločamo za okolju bolj prijazen prevoz na delo, čeprav je v le redkih primerih to dejansko izvedljivo; ekonomsko pa mogoče to, da se podjetja odločajo za sodelovanje pri različnih projektih z lokalnimi podjetji in tako skrbijo za dvig lokalne skupnosti. ’Zeleni prehod’ zanj pomeni to, da se zavedamo svojih dejanj in vplivov le-teh na okolje, lotiti pa se ga moramo kot družba in skupnost, ker le tako lahko stvari spremenimo na bolje. Žičkar trajnostno poslovanje dojema kot izziv, razvoj in oblikovanje novih izdelkov z daljšo življenjsko dobo, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, predelati ali reciklirati. »Trajnostno poslovanje podjetij ustvarja in ohranja višjo dodano vrednost in konkurenčne prednosti na trgu ob istočasnem zmanjševanju okoljskih tveganj, ki negativno vplivajo na ljudi in okolje,« pojasnjuje.

Janko Sotošek (o ukinitvi gotovinskega poslovanja): Se mi ne zdi ’ok’, potem bo še napitnina obdavčena. Sem sigurno proti, lahko se vprašamo, kako si bo 7-letni otrok kupil sladoled?

Zanimalo nas je tudi, kaj mladi podjetniki menijo o ukinitvi gotovinskega poslovanja. Žičkar odgovarja: »Konec energijske izmenjave, kot smo jo poznali, ter prehod v sistem, ki omogoča popoln nadzor finančnih tokov.« Sotošek poda zanimivo razmišljanje: »Se mi ne zdi ’ok’, potem bo še napitnina obdavčena. Sem sigurno proti, lahko se vprašamo, kako si bo 7-letni otrok kupil sladoled?« Rudman meni, da smo od ukinitve plačevanja z gotovino še zelo daleč.

Jani Leskovec: Šolski sistem bi moral mlade pripraviti na ’odraslo življenje’ s predmeti, ki bi vsebovali koristne informacije, kot npr. kako urediti določene dokumente, kako delujejo osebne finance, kako do prve zaposlitve ipd.

Korenito je treba spremeniti šolski sistem

V Sloveniji že izrazito manjka delovne sile, zato nas je zanimalo, kako bi vplivali na gospodarsko in zaposlitveno strategijo države, če bi imeli naenkrat to možnost. Rudman bi predvsem zagotovil, da izobraževalni programi ustrezajo potrebam trga dela. Leskovec bi prav tako posegel v šolski sistem: »Ta bi moral doživeti korenito spremembo, saj glede na to, kako hitro se svet razvija in z njim generacije, ne more nekaj tako pomembnega, kot je šolski sistem, ostati enako več desetletij. Več pozornosti bi morali nameniti pogovoru in razumevanju medsebojnih odnosov, mlade pripraviti na ’odraslo življenje’ s predmeti, ki bi vsebovali koristne informacije, kot npr. kako urediti določene dokumente, kako delujejo osebne finance, kako do prve zaposlitve ipd., definitivno pa mlade naučiti več o samooskrbi.« Po Sotoškovih besedah bi bil v prvi vrsti potreben en pospešen tečaj iz podjetništva (’crashkurs’) za vsakega, ki odpre podjetje, da bo sploh znal optimizirati poslovanje, pri čemer lahko tukaj vsak sam poskrbi, da ne bo preveč davčno obremenjen. »Bi pa iz lastnih izkušenj poudaril, da se je podražilo študentsko delo, kar spet onemogoča, da mladim damo možnost prvih zaposlitev, ki so še tako dragocene. Poleg tega bi poudaril, da ima Slovenija zelo dobro podporno okolje za start-up podjetja. Glede šolskega sistema pa lahko samo rečem, da bodimo veseli, dokler bodo vse faze izobrazbe v Sloveniji dostopne vsakomur,« še pove. Žičkar dodaja, da je dejstvo, da bo šolski sistem moral izobraziti ljudi, ki želijo ustvarjati in ne zgolj pripadati sistemu.

Luka Rudman: Mladim, ki še razmišljajo o samostojni podjetniški poti, svetujem, naj to storijo čim prej, ker če se slučajno ne izide, je lažje začeti na novo pri 25 kot pri 35.

Na naše zadnje vprašanje, kaj bi dejali mladim, ki še razmišljajo, ali se podati na samostojno pot, je Sotošek odvrnil, da bi morali obvezno iti čez ’crashkurse’, da bi se sploh zavedali, kaj jih čaka na poslovni poti. Žičkar ima zanje naslednje sporočilo: »Postavite si cilj, poslušajte svoje srce in sledite svojim sanjam.« Rudman jim svetuje, naj to storijo čim prej, »ker če se slučajno ne izide, je lažje začeti na novo pri 25 kot pri 35«. Leskovec pa sporoča, naj verjamejo vase, se ne bojijo neuspeha in neko idejo ali samo željo po nečem tudi poskušajo izpeljati.

Rok Retelj

Prispevek je v skrajšani obliki objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 8. junija 2023.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.