Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

95-letni Ivan Strnad že več kot štiri desetletja vsak dan opazuje vremenske pojave in opravlja meritve na padavinski meteorološki postaji na Kalu, vasici v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 563 metrov.

Ivan Strnad, ki se je rodil 19. novembra 1929 v vasi Gradec, po poroki pa se je preselil na ženino domačijo v sosednjo vas Kal, je prevzel vodenje padavinske meteorološke postaje oktobra leta 1982. Z veliko zavzetosti, odgovornosti, predanosti, sistematičnosti in zanesljivosti to delo ljubiteljsko opravlja še danes ter vzgaja tudi naslednika. Tega je našel v sinu Jožetu, ki se po upokojitvi uvaja v novo delo, povezano z opazovanjem megle, slane, rose, vetra, nevihte, sodre in toče ter beleženjem časa začetka in konca omenjenih vremenskih pojavov; z očetom opravlja tudi meritve višine padavin, snežne odeje in novozapadlega snega. Ob tem Ivan Strnad pripomni, da je v njegovi mladosti zapadlo tudi več kot meter snega, a zadnje zime je snega le za vzorec in tudi mrzlo ni več tako. In kako je z meglo? »Pri nas na Kalu je malokdaj megla, občasno se pojavi v jesenskem času ali zgodnji pomladi, tako da sam ne opažam, da bi bilo več megle, vsaj v naših koncih ne. Zanimiva je Mirnska dolina v naši sevniški občini, ki je bila včasih odličen meteorolog, saj je pokazala, kakšno bo vreme. Če je megla lepo ležala, je bilo to napoved lepega vremena; če se je dvigala, je to pomenilo slabo vreme. Vse pa je bilo odvisno od vetra, kakšen veter je pihal, iz katere smeri,« opiše napovedovanje vremena s pozornim opazovanjem dogajanja v naravi.

PADAVINSKA METEOROLOŠKA POSTAJA NA KALU

Padavinska meteorološka postaja na Kalu je del meteorološke mreže v Sloveniji že vse od leta 1924. Prva preprosta naprava za opazovaje in merjenje padavin je bila postavljena pri tedanji osnovni šoli, nato so jo prestavili na drugo lokacijo, v vas Lačenberg k družini Bec, od oktobra 1982 pa stoji na posestvu družine Strnad. Gre za pocinkano posodo na palici, z majhno odprtino na vrhu. V notranjosti se skriva vložek oziroma manjša posoda, v katero se steka dež. Če se v dežemeru nabere kaj padavin, se jih pretoči v merilni stolpec (milimeter stolpca ustreza litru padavin na kvadratni meter). »Če ni večjih padavin, zadošča jutranje praznjenje, v primeru čezmernega deževja je treba posodo prazniti tudi čez dan,« pojasni sogovornik in izpostavi primer letošnjih avgustovskih padavin, ki so prizadele velik del Slovenije. »Na območju Kalu je v avgustu cel mesec padlo samo 177 litrov dežja na kvadratni meter, medtem ko je na poplavljenih območjih padlo v eni uri 100 litrov ali še več. Septembra sem zabeležil na padavinski postaji 73 litrov padavin, novembra pa 118 litrov na kvadratni meter. Podnebje se spreminja,« pravi Ivan Strnad, ki rezultate meritev in opazovanj vsak dan vnese v padavinsko poročilo, ki ga enkrat na mesec pošlje na Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje.

»Delo meteorološkega opazovalca fizično ni naporno, saj je treba nekajkrat na dan zabeležiti izmerjene količine padavin, a je vsakodnevna obveza, zato sem vesel, da imam sina, ki bo nadaljeval s spremljanjem in beleženjem vremenskih dogajanj, čeprav vse temelji na prostovoljstvu,« še pove gostitelj, s katerim obudiva še nekaj spominov iz časa odraščanja, služenja vojaškega roka in prizadevanj za razvoj kraja ter krajevne skupnosti.

V IZGNANSTVU

Življenjska pot 95-letnega Ivana Strnada je prepletena z mnogimi preizkušnjami, ki so ga oblikovale v delavnega, poštenega, spoštljivega, strpnega in vedoželjnega človeka. Ena izmed grenkih preizkušenj v času njegovega odraščanja je čas druge svetovne vojne, ko je moral skupaj z bratoma in sestrama ter materjo in očetom zapustiti rodno vas ter domačijo. Pisalo se je leto 1941, bil je jesenski čas, star je bil 13 let. Okupatorjevi vojaki so družino naložili na lesen kmečki voz in jo odpeljali do Krmelja ter nato s tovornjakom v zbirni center na grad Rajhenburg. »Izseljeni smo bili v nemško pokrajino Württemberg. V enem izmed tamkajšnjih lagrov, ki je bil en velik klošter, smo živeli približno dve leti. Delali smo v lagerski vrtnariji in včasih smo s fanti tudi kakšno ušpičili in fajn je bilo, če nas niso odkrili. Enkrat smo se z lesenim vozičkom, s katerim smo vozili zelenjavo v kuhinjo v lagru, zaleteli v drevo slive, da bi zreli sadeži popadali na tla. Paznik v stolpu je to videl in kaznovani smo bili tako, da so nas zaprli v temno samico globoko pod zemljo. V njej je bil samo en pograd, tako da ni bilo dovolj prostora, da bi na njem ležali vsi štirje razposajenci, zato smo sedeli in si krajšali čas na različne načine, tudi s petjem. To je bilo narobe. Paznik, ki nas je prišel pogledat, nas je pustil zaprte celo noč; izpustil nas je šele naslednje jutro, saj je menil, da nam v temi na trdih in hladnih betonskih tleh, po katerih se je širil neprijeten vonj kanalizacije, ni hudega. Po dveh letih so našo celotno družino iz lagra preselili na eno veliko nemško žago, kjer smo vsi pomagali pri delu – moški del naše družine je pomagal pri razžagovanju hlodovine, mati in obe sestri sta sestavljali lesene gajbice. Živeli smo v leseni baraki, kjer pohištva skoraj ni bilo …« je obudil spomin na čas izgnanstva, ki mu je po zaključeni vojni sledil prihod nazaj domov, na hribovsko domačijo, kjer se je začela obnova zapuščenega doma.

DRUŽINSKO GNEZDO

Kot najstarejši od otrok je Ivan Strnad skupaj z mlajšim bratom ostal na kmetiji, sestri sta se zgodaj omožili na sosednje kmetije, najmlajši brat se je zaposlil. Čas ob kmečkem delu je hitro mineval in tudi tri leta, ki jih je preživel v podoficirski šoli v protiletalski vojaški enoti, so minila. Nekaj let po vrnitvi domov si je ustvaril družino. »V naši šoli na Kalu smo imeli učitelja, ki nas je povabil k sodelovanju v vaških igrah. Tam sem spoznal prijazno dekle, s katero sem se pri 27 letih poročil in se preselil na njen dom na Kalu, brat pa je zagospodaril na moji rojstni domačiji. V zakonu sta se nama z ženo rodila dva sinova in hči,« pripoveduje s posebno toplino v glasu in omeni vnukinjo, diamantno maturantko, ki se je odločila za študij strojništva. »Rada ima motorje, tako kot njen oče,« razkrije del družinskega utripa in se v nadaljevanju dotakne še življenja v krajevni skupnosti Šentjanž, kjer je opravljal več funkcij ter sodeloval pri razvoju.

»Ivan Strnad je eden vidnih posameznikov v lokalni skupnosti in njen povezovalen člen – sodeloval je pri elektrifikaciji, gradnji cest, delovanju gasilskega društva, prostovoljni obnovi šole na Kalu, ki je bila v času druge svetovne vojne požgana, sledi pa je pustil tudi na kulturnem področju,« je bilo slišati na letošnji slovesnosti ob prazniku KS Šentjanž, kjer je za svoje preteklo delo prejel krajevno priznanje. »Dva mandata sem bil tudi član celjske enote Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije. Nekje v tistem času se je začel ustanavljati pokojninski sistem za kmete. Prvi osnutek zakona je predvideval eno kmečko pokojnino na eno kmetijo, da bi jo prejemal samo nosilec kmetije, ali mož ali žena, ne pa oba. S tem se nisem strinjal in malo v šali sem dejal: ’Če ne bi dal žene zavarovati, potem tudi v posteljo ne bi upal k njej.’ Čez tri mesece so se strinjali z menoj,« se nasmehne s posebnim leskom v sivih očeh, ki so videle marsikaj in še vedno z veliko radovednosti spremljajo dogajanje v skupnosti, a tudi širše. Še vedno rad sede v avto in se zapelje v trgovino v Mokronog ali Sevnico, razveseli pa se tudi vseh, ki pridejo na obisk.

Božične in novoletne praznike bo preživel v krogu družine, želi pa si predvsem zdravja zase in za družinske člane, kajti družina je temelj, na katerem je mogoče zgraditi zdrave, trdne in odkritosrčne odnose.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 21. decembra 2023.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.