Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Na Banovi domačiji v Artičah so v petkovem dopoldnevu na novinarski konferenci partnerji projekta »Banova domačija – okusimo dediščino« predstavili podrobnosti omenjenega projekta, katerega namen je predvsem revitalizacija skupne etnološke dediščine, družbene infrastrukture – Banove domačije. Partnerji projekta so Občina Brežice, Posavski muzej Brežice, Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, Invalidsko podjetje Lumia d.o.o., Turistično društvo Artiče in Sadjarsko društvo Artiče.
V obnovo kompleksa Banove domačije občina do zdaj vložila več kot 100 tisoč evrov
Župan Ivan Molan
Kot je povedal župan Ivan Molan, so pred leti v izdelani strategiji razvoja turizma v občini Brežice med drugim tudi določili, da je treba znamenitostim in kulturni dediščini, med katerimi je izjemnega pomena tudi Banova domačija, dodati tudi nove vsebine. Spomnil je, da je okoli leta 2000 prišla pobuda s strani krajanov in KS Artiče, da se Banova domačija ohrani in obnovi, nato je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ker se je kmalu izkazalo, da KS zaradi kadrovskega primanjkljaja ne bo mogla sama upravljati z domačijo, je na pomoč priskočila občina in župana veseli, da so dobili odobren projekt, ki so ga prijavili na LAS Posavje. Od leta 2016, ko so kot občina pristopili k obnovi Banove domačije, je bilo vloženih že kar precej sredstev (po njegovih navedbah krepko čez 100 tisoč evrov), saj je bilo treba dokupiti še zemljišča, legalizirati samo stavbo, zamenjati kritino (kar je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo) itd. »Vemo, da je danes največji izziv takšnih zbirk in dediščine v trženju, zato me veseli, da nam je uspelo pridobiti ta projekt, kajti če se že vlagajo sredstva v stavbe oz. zbirke, je pomembno, da so na ogled ljudem in se jih skuša promovirati. Banova domačija je sestavni del naše turistične ponudbe, s tem bomo tako domačiji kot tudi Artičam dali vsebinsko obogateno ponudbo,« je poudaril župan ter še omenil, da so v neposredni bližini Banove domačije s pomočjo participativnega proračuna uredili Artiško pot zdravja in postavili tudi naprave za razgibavanje.
Matejka Gerjevič
Banova domačija bo na voljo za obiskovalce ob petkih in sobotah, začenši že s 1. julijem
Vodja projekta Matejka Gerjevič, sicer tudi vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj, je povedala, da si s projektom prizadevajo k oživitvi skupne etnološke dediščine in družbene infrastrukture – Banove domačije. Na tej lokaciji nameravajo vzpostaviti informacijski sprejemni pult za obiskovalce, želja je na domačiji predstavljati in prodajati ponudbo tega kraja, njihove izdelke, imeti redna vodenja po sadjarski zbirki pa tudi vzpostaviti predstavo, v katero se bodo lahko vključili tudi obiskovalci, ter izvajati delavnice po programu, ki ga bo imel Posavski muzej Brežice. »V destinaciji želimo razviti tudi malo drugačno ponudbo, v okviru katere bodo gostje lahko tudi doživeto uporabljali zadeve, ki jih tukaj ponujamo, sodelovali na delavnicah ter pri različnih prikazih, kako se je na kmetiji oz. domačiji živelo nekoč in kako se živi danes,« je pojasnila in dodala, da projekt traja od aprila do konca leta 2023, s 1. julijem pa vse do konca septembra pa bodo na Banovi domačiji izvajali tudi aktivnosti, in sicer ob petkih med 18. in 20. uro ter ob sobotah med 9. in 12. uro. Gerjevič je dejala, da projekt v osnovni ciljni skupini nagovarja ponudnike lokalnih turističnih produktov in storitev, posebej mlade in ženske – ti dve skupini sta ključni za izvajanje programov –, nadalje pa tudi vse obiskovalce – turiste kot tudi vse potencialne obiskovalce destinacije Čatež in Brežice.
Alenka Černelič Krošelj
Projekt bodo izvedli v eni fazi v šestih glavnih aktivnostih: vodenje in koordinacija projekta; obveščanje; priprava in izvedba vsebin in programov Banove domačije; usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev, zaposlenih kot tudi uporabnikov za promocijo kulturne dediščine; oblikovanje dveh novih turističnih produktov, ki ju bodo ponujali tudi po zaključku projekta: vzpostavitev »doživljajske domačije« (obiskovalcu bodo omogočili, da način življenja v obdobjih razvoja in razcveta domačije spoznava in raziskuje ter doživi svojo lastno izkušnjo dediščine; poskrbljeno bo za organizirano vodenje, ob tem bodo vzpostavljeni tudi delavnice in dogodki ter kulturno-gledališka predstava, v kateri bodo obiskovalci aktivni soustvarjalci) ter avtentično doživetje »Kulinarično 5-zvezdično doživetje« (za malo bolj zahtevne goste bodo ponudili večerjo na domačiji s kulinaričnimi in vinskimi posebnostmi kraja). »Želimo si doživetje, ki bi pridobilo znak Slovenia Green Attraction oz. zeleno doživetje, ki ga v Posavju še nimamo, in to bi bila Banova domačija,« je še dodala Gerjevič in navedla, da je vrednost projekta slabih 47 tisoč evrov, od tega 80 % prispeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, 20 % zneska pa pokrijejo vsi sodelujoči partnerji.
Princip oživljanja dediščine z vživljanjem
Doroteja Volovec
Po besedah direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenke Černelič Krošelj so kot muzej vključeni v razvoj Banove domačije že od vsega začetka, saj je etnologinja dr. Ivanka Počkar skupaj s pristojnim konservatorjem Dušanom Strgarjem vrsto let evidentirala in spremljala njen razvoj. Kot je omenila, bodo v muzeju skupaj s partnerji, prostovoljci v teh treh mesecih skrbeli tudi za odpiralni čas, »ker si želimo, da to, kar smo naredili v preteklih letih, tj. stalno postavitev Sadjarski raj, za kar je zaslužna naša etnologinja Stanka Glogovič skupaj s konservatorji in ki predstavlja sadjarsko dediščino Posavja, tudi širše predstavimo«. Černelič Krošelj je dodala, da bodo ob petkih in sobotah pripravili različne delavnice, od t. i. kratkočasnic do malo bolj zahtevnih, ki jih bodo izvajali v sodelovanju s sadjarskim društvom, tudi npr. posebne teme, ki se povezujejo s čebelarstvom. Veseli jo, da so v projekt dali tudi princip oživljanja dediščine z vživljanjem, se pravi, da bodo na voljo tudi kostumi, v katere se bodo lahko obiskovalci oblekli, z artiškim kulturnim društvom in OŠ bodo pripravili tudi posebne igrice, prikaze, skeče, s tem bo narečna oblika, ki je v Artičah zelo močna, dostopna tudi širši javnosti. »Želimo si, da je ta projekt primer dobrega sodelovanja tako nas kot stroke kot tudi tistih, ki bodo svoj čas z veseljem namenili tovrstnemu delu,« je še dejala direktorica PMB in dodala, da bi radi zagotovili ’življenje’ tej domačiji. Omenila je, da bodo v nedeljo, 6. avgusta, od 17. ure dalje pripravili tudi poseben dogodek na Banovi domačiji.
Anton Koršič
Invalidsko podjetje bo s prostovoljci skrbelo predvsem za sprejem obiskovalcev
Direktorica Invalidskega podjetja Lumia d.o.o. Doroteja Volovec je poudarila, da je njihovo poslanstvo čim bolj dejavno vključevanje ranljivih skupin na trg dela in v širšo družbo, zato so veseli priložnosti in partnerstev, ki naklonijo pozornost tem skupinam, ter hkrati celotni lokalni skupnosti, da pristopi k ohranjanju kulturne dediščine tudi v obliki prostovoljstva. Dejala je še, da so z javnim povabilom k sodelovanju privabili medgeneracijsko skupino starejših, sodelavcev z invalidnostjo in mladih. Pripravili so jih že za izvajanje podpornih aktivnosti projekta, kar bo predvsem sprejem gostov, domačinov, turistov, obiskovalcev dogodkov in aktivnosti na domačiji. »Povabilo za prostovoljce v vsakem primeru ostaja odprto in bomo tudi vse nadaljnje kandidate na ravni projektnega partnerstva usposobili za izvajanje aktivnosti,« je dodala in izrazila prepričanje, da Banova domačija ne bo zaživela samo kot kulturna dediščina, ampak tudi lokacija, ki bo omogočila vtis domačnosti in kamor se bodo obiskovalci radi vračali.
Nastja Volovec
TD in SD Artiče prevzemata predvsem vsebinsko vlogo projekta. Po besedah Antona Koršiča iz SD Artiče so bili tudi eden od pobudnikov, da ta domačija oživi. V preteklosti je bilo na artiškem območju ogromno nasadov breskev, kar je v času po drugi svetovni vojni pomenilo tudi bistvo preživetja in napredka teh krajev. Tradicija sadjarstva je ostala vse do danes, breskve pa so zamenjala predvsem jabolka, je dejal in dodal, da se v zadnjem času širi pridelava ostalih sadnih vrst, trenutno so eni pomembnejših pridelovalcev jagodičevja v Sloveniji. Povedal je, da bodo z veseljem sodelovali v projektu in skušali prikazati bogato dediščino sadjarstva.
Del kompleksa Banove domačije
V imenu ZPTM Brežice, ki v projektu skrbi predvsem za promocijo in obveščanje javnosti o projektnih aktivnostih, je bila na novinarski konferenci Nastja Volovec, ki je poskrbela tudi za povezovanje dogodka. Fakulteta za turizem, ki sicer ni partner projekta, se bo prav tako vključevala v prostovoljne aktivnosti in razvoj produktov za naprej, tako da po besedah vodje projekta Gerjevič vsekakor računajo tudi nanjo.
Na Banovi domačiji tudi sadjarska zbirka
Sadjarska zbirka
Etnologinja Stanka Glogovič iz PMB je opisala, da Banova domačija stoji v severnem delu vasi Artiče in je tip gručaste domačije. Sestavljajo jo lesena in pritlična hiša pravokotnega tlorisa, sestavljeno gospodarsko poslopje z letnico 1871, leseni svinjaki s svinjsko kuhinjo, vinski hram z manjšim vinogradom, čebelnjak, koruznjak, drvarnica, sušilnica za sadje, zasajen sadovnjak s starimi sortami sadnih dreves, mlaka ter gnojna in apnena jama. Pod streho sestavljenega gospodarskega poslopja pa so hlev, kašča, pod, klet in dve listnici. Vsa poslopja, razen drvarnice, so krita s slamo. Banova domačija je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, v Franciscejski kataster pa je bila domačija vpisana že leta 1825. V lanskem letu so v delu gospodarskega poslopja v sodelovanju s Sadjarskim društvom Artiče odprli sadjarsko zbirko, ki prikazuje izredno bogato dediščino sadjarstva v Sloveniji in Posavju. V prvem prostoru poslopja, kjer je bil prostor za skladiščenje sadja, je prvi del sadjarske zbirke, ki s panoji in predmeti predstavlja dediščino sadjarstva v Posavju in Artičah, v drugem prostoru pa se prav tako nahajajo predmeti, poleg tega pa je poudarek tudi na posameznih sadjarjih in sadjarskih strokovnjakih, ki so delovali na območju Posavja. Predstavljenih je 36 predmetov, ki so razvojno pomembni za dediščino sadjarstva na tem območju in niso samo iz Artič, ampak širše iz Posavja.
R. R.
#povezujemoposavje
Želite brati takšne novice na vašem Kindlu? Slovenske Kindle novice vam dostavimo 3x v dnevu, vsak dan, prvi mesec popolnoma brezplačno, potem pa le 1 EUR na mesec. Obiščite Kindle Slovenija in naročite svoje Kindle časopise in revije že danes.
