Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
Inženirk v naši državi ni veliko, še manj pa takih, ki bi jih zanimalo področje jedrske energije. 30-letna Sara Gregl, magistrica inženirka elektrotehnike, bi lahko postala tudi farmacevtka, pa se za pridobljeni naziv posredno lahko zahvali tudi fantu, ki ji je bil takrat všeč in je zaradi njega šla na informativni dan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki jo je navdušila do te mere, da se je vpisala na to fakulteto. Trenutno sicer dela v zasebnem sektorju, a si pušča vrata delovanja na področju jedrske energije odprta.
Fascinirale so jo jedrske nesreče
V simulatorju NEK
Prva želja Sare Gregl iz Sel pri Dobovi je bila v času brežiške gimnazije, da bi šla študirat farmacijo, saj jo je že od nekdaj zanimalo naravoslovje. Na koncu se je zgodilo, da se je poleg farmacije na informativnih dnevih pozanimala tudi za študij elektrotehnike, glavni razlog pa je bil fant, ki ji je bil takrat zelo všeč. Na koncu se je izkazalo, da je nanjo veliko večji vtis naredila Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in se je tudi vpisala nanjo. V času študija, študirala je smer Elektroenergetika, si je izbirala bolj ’energetske’ smeri, kar je bilo ob dejstvu, da prihaja iz Posavja, kjer imamo jedrsko elektrarno, hidroelektrarne, termoelektrarno in zdaj tudi še sončno elektrarno, kar nekako logično, saj se s tem seveda odpirajo tudi karierne možnosti. Vedno bolj jo je pritegnila jedrska energija, zato si je za magistrsko nalogo izbrala temo Simulacija scenarija jedrske elektrarne Otoka treh milj za primer dvozančne elektrarne. V magistrskem delu je obravnavana analizira zaporedja dogodkov, ki je pripeljalo do jedrske nesreče na Otoku treh milj in je tudi narejena simulacija poteka dogodkov. »Ker so me vedno fascinirale jedrske nesreče ter njihove razsežnosti in posledice,« dodaja. Z narejenim magisterijem je pridobila naziv magistrica inženirka elektrotehnike. Kmalu po koncu študija je dobila klic svojega mentorja, da na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo (ICJT), ki je del Instituta Jožef Stefan, iščejo predavatelja bodočim operaterjem v NEK. Ker je takrat delala že v zasebnem sektorju, je moralo najprej miniti nekaj časa, da je želja dozorela. »Po skoraj štirih letih sem se spomnila na svojo željo in se odločila slediti svojim sanjam.«
S Klaro Evo Kukovičič na dogodku TEDxUniversityofLjubljana 2023 (foto: Miha Maček)
Odšla je na izobraževanje v Reaktorski center Podgorica pri Ljubljani, kjer se nahaja tudi šolski in raziskovalni reaktor. Da postaneš bodoči predavatelj, moraš narediti dve fazi izobraževanja, operaterji pa morajo narediti štiri faze. Sara je zaenkrat opravila prvo fazo (tečaj se imenuje Tehnologija jedrskih elektrarn, teorija). Nato se je vrnila v zasebni sektor in trenutno je zaposlena v podjetju Špica International v Črnučah, ki je vodilni slovenski ponudnik opreme, sistemov in rešitev za logistiko in avtomatsko identifikacijo. Dela na področju logistike, kjer implementira logistične poslovne rešitve za optimizacijo skladiščnega poslovanja in zagotavlja podporo strankam. »Za jedrsko energijo puščam vrata odprta. Ko bo pravi čas in priložnost, bom ta vrata odprla in pokukala, kaj se skriva za njimi,« pravi Sara, ki si želi delati v domačem, posavskem okolju.
»Dokažeš se samo z znanjem in odnosom do dela«
Jedrska energija je sicer področje, ki je moška domena. »Mene se ta moška domena drži že od študija naprej. Zame je to prednost. So pa moški iskreni, korektni, brez dlake na jeziku, zato se moraš naučiti imeti trdo kožo in si vsega ne jemati k srcu, kar pa je zame kot malo bolj čustveno osebo izjemno težko. Sodelavci me dojemajo kot enakovredno, kot ženski mi nikoli ni bilo prizaneseno, dokažeš se samo z znanjem in odnosom do dela.« Njena tiha želja je, da bi postala inženirka leta. »Ne zaradi naziva, ampak zato, da bi punce, ženske spodbudila, da gredo v inženirske smeri, in dobila glas, s katerim bi opozarjala na položaj žensk v ’moških’ poklicih, skratka, da bi bila njihova inspiracija,« poudarja Sara, ki meni, da se ženske niti ne zavedajo svojih moči in sposobnosti.
Na Begunjščici
TEDx, planinstvo, tek
Sara je sicer dejavna tudi še drugje. Leta 2020 je začela hoditi na TEDx čajanke oz. salone in se pridružila kot članica organizacijske ekipe, kar pomeni, da je pomagala pri organizaciji dogodka TEDxLjubljana. Lani je postala vodja organizacijske ekipe in organizirala velik dogodek s približno 700 udeleženci. »Menim, da mi vodilne pozicije ustrezajo, saj me napolnijo z energijo in osrečujejo,« pravi Sara, ki je bila letos nekaj mesecev tudi podpredsednica društva TEDxLjubljana. Mimogrede, članica govorniške ekipe TEDxLjubljana je še ena vsestranska Posavka Klara Eva Kukovičič, s katero v društvu veliko sodelujeta. Sara se ukvarja tudi s planinstvom, za katero sta jo navdušila starša, saj je že kot majhna deklica hodila z njima v Logarsko dolino. V osnovni šoli se je vpisala v planinski krožek, hodila na izlete, planinske tabore. »To, kar dobiš v otroštvu, ti ostane za celo življenje. Planinstvo ti da neke posebne vrednote, ki se jih ne da opisati,« ob tem izpostavi Sara. Leta 2010 je opravila tečaj za mladinskega voditelja, tako da je lahko organizirala mladinske planinske tabore, izlete ipd. Takrat je tudi aktivno začela sodelovati s Planinskim društvom Brežice. Pozneje je šla tudi na usposabljanje za planinskega vodnika in od leta 2015 je licenciran planinski vodnik pri Planinski zvezi Slovenije. Od takrat vodi planinske izlete PD Brežice.
V cilju teka Business Run v Splitu
»Najlepše mi je, ko se ljudje prijavijo na izlet predvsem zato, ker ga vodim jaz, in to je tisto, kar poplača naše prostovoljstvo,« poudarja. Kot še pravi, ima poseben odnos tudi s tekom. Tekla je že, ko je v osnovnošolskih letih trenirala atletiko, nato spremljala očeta pri udeležbi na tekih, nakar se je začela še sama udeleževati tekaških tekmovanj, največkrat na 10 km, npr. Ljubljanskega maratona, Malega kraškega maratona, Istrskega maratona, Wings for Life. Sara priznava, da zadnje čase teče samo še zase in se ne ozira na rezultate. Žal ji je sicer, da se s tekom ne ukvarja bolj redno. »Želim si preteči 21 km na Ljubljanskem maratonu,« izrazi svojo veliko željo. Poleg tega tudi zelo rada potuje in spoznava večja evropska mesta.
»Vrnila se bom v domače konce, ker to vedno bolj čutim«
Pove pa še, da vedno bolj ko se vrača v domače konce, vedno bolj jih pogreša. »Pogrešam naravo, okolje, tukaj se čas ustavi, teče drugače. Zase bi rekla, da se bom vrnila v domače konce, ker to vedno bolj čutim.« Po njenem prepričanju karierne priložnosti v Posavju so, ampak je seveda odvisno od vsakega posameznika, ali si želi ostati doma. »Vsak ima svoje prioritete in želje, ki se z leti spreminjajo. Veliko mesto ima seveda prednosti in slabosti. V nas mora biti predvsem želja po vrnitvi v domače okolje,« še izjavi za konec pogovora.
Rok Retelj, foto: osebni arhiv
Prispevek je v malce krajši verziji objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 3. avgusta 2023.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
