Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Med številnimi, ki v teh dneh nudijo pomoč tistim, ki jo po katastrofalnih poplavah najbolj potrebujejo, so seveda tudi gasilci, brez katerih si življenja enostavno ne moremo predstavljati. V velikem številu so se odzvali tudi gasilci iz Posavja in do zdaj odšli že v več konvojih na prizadeta območja, kjer so naleteli na težko doumljive prizore. Ko so se spet vračali, so bili ne samo prevzeti, ampak presunjeni, marsikatere situacije si bodo verjetno zapomnili kar za vse življenje.

Na prizadeta območja odšlo na pomoč že več kot 400 gasilcev iz Posavja

Gasilci iz Posavja so na pomoč po poplavah odšli v treh kontingentih oz. konvojih. Tri dni so pomagali prizadetim v Savinjski dolini, v občinah Polzela, Braslovče, Nazarje, Gornji Grad in Mozirje. Skupno je sodelovalo 360 gasilk in gasilcev s 83 vozili iz vseh treh gasilskih zvez (Krško, Brežice in Sevnica) v Posavju, je navedel regijski poveljnik Gašper Janežič. Mimogrede, če zraven štejemo še gasilce iz GZ Radeče in PGD Bistrica ob Sotli (oboji spadajo v celjsko gasilsko regijo), ki so se prav tako v lepem številu odpravili pomagat, je bilo do zdaj vpetih v pomoč krepko prek 400 gasilcev iz Posavja. »Na lokacijah smo izvajali črpanje s potopnimi črpalkami, čistili mulj in blato iz objektov, prali in odstranjevali poplavljeno imetje iz objektov,« je opisal njihovo delo. Kot regijski poveljnik je vesel tako velikega odziva gasilcev, bil je celo tako velik, da so morali na koncu zmanjševati ekipe zaradi samega vodenja in potreb, pa tudi že samo zaradi tega, ker je bilo treba hkrati tudi doma zagotavljati požarno varnost. »Gasilce GZ Brežice smo sicer v prvih dveh kontingentih pustili doma, ker so bile Brežice najbolj na udaru, kar se tiče poplav v Posavju, zato sva se s tamkajšnjim poveljnikom Darkom Leskovcem dogovorila, da gremo najprej samo krški in sevniški gasilci, nato pa so se v tretjem konvoju pridružili tudi še brežiški,« je še povedal Janežič.

Čeprav je poslanstvo gasilcev predvsem pomagati in posredovati v nesrečah, pa je v takem primeru skoraj nemogoče ostati ravnodušen. Poveljnik gasilske regije Posavje iz prve roke pove, da so ljudje, ki jih je naravna ujma tako prizadela, res ubogi. »Glede na razsežnost posledic poplav sploh ne veš, kje bi najprej začel s pomočjo,« je dejal in izpostavil zelo dobro sodelovanje z domačimi gasilci, ki so celotno stvar koordinirali ter jih vodili skozi vasi in po objektih. Med delom so z domačini tudi spregovorili kakšno besedo in po Janežičevem prepričanju ni drugega, kot da jim je treba pomagati. »Tamkajšnji župani, štabi CZ in občani so bili zelo veseli, da smo prišli, in so hvaležni za vsako sleherno pomoč iz naše regije. Prepričan sem, da če bi se kaj podobnega zgodilo pri nas, bi nam pa oni priskočili na pomoč. Ko imaš vse poplavljeno in ti celo odnese hišo, je dejstvo, da niti ne moreš normalno delati, poleg tega lokalni gasilci ne morejo biti na terenu noč in dan, saj so samo ljudje, zato je vsaka taka pomoč več kot dobrodošla,« je izjavil Janežič, ki dodaja, da so se stvari na terenu spremenile do te mere, da so glede na začetno pomoč, ki je bila resnično potrebna, že začeli zmanjševati ekipe gasilcev, tako da se zdaj bolj uporabljajo vozila z vodo, cisterne za samo pranje, ni več potopnih črpalk, samokolnic. »Na terenu je veliko drugih ljudi, zato je težko obvladati situacijo na lokacijah. Nekateri gasilci so šli pomagat kot posamezniki oz. prostovoljci tudi na dan solidarnosti. Če nas bodo še prosili, bomo brez pomislekov seveda še šli,« je še povedal.

V občini Sevnica ob zadnjih visokih vodah sicer niso imeli veliko posredovanj predvsem zaradi izgradenj hidroelektrarn, ki so tudi ob teh visokih vodah ponovno obranile samo mesto Sevnica in ostale kraje ob sami strugi, je navedel Janežič. Edini objekti, ki so bili poplavljeni in ogroženi, so bili v Boštanju ob reki Mirni. »Preventivno smo napolnili 400 vreč s peskom in jih pripeljali na lokacije, kjer bi jih potrebovali. Tehnično smo posredovali na glavnem mostu čez reko Savo, kjer smo z gradbeno mehanizacijo odstranili plavje na enem izmed stebrov,« je pojasnil.

V občini Brežice je zaradi poplav vodotokov in meteorne vode na 78 lokacijah skupaj sodelovalo 25 gasilskih enot oz. 411 gasilcev s 84 gasilskimi vozili. Evakuiranih je bilo približno 2500 ljudi in 500 vozil iz Term Čatež. Porabljenih je bilo 3900 protipoplavnih vreč in 220 PVC-folij. Intervencije je vodil Štab operative GZ Brežice.

Odziv in solidarnost gasilcev izjemna

Eden od teh, ki so bili na prizadetih območjih, je tudi predsednik GZ Krško Sandi Lekše. Kot pravi, še niso niti dobro zaključili intervencije po neurjih s točo in spisali obsežna poročila, že so dobili obvestilo o tem, naj se pripravijo na možnost obsežnih poplav. »Moram reči, da če nas je toča po svojem obsegu precej presenetila, smo se vsi skupaj na poplave dobro pripravili. Zelo hitro je bil sklican tudi štab civilne zaščite, ki je skrbno spremljal stanje na terenu in ukrepal, kjer je bilo potrebno. Na srečo večjih posledic v mestni občini Krško ni bilo, saj se je protipoplavna zaščita, ki je bila narejena ob gradnji hidroelektrarn, izkazala za zelo zanesljivo. Imeli smo nekaj manjših posredovanj, kjer smo gasilci poskrbeli, da ob izlivanju reke Save ne bi prišlo do večje škode, npr. uspeli smo zaščititi in rešiti nogometno igrišče z umetno travo pri stadionu, da se ne bi ponovila zgodba izpred nekaj let, ko je bilo treba zamenjati in obnoviti celotno igrišče,« je dejal. Napovedi za te kraje so bile izjemno slabe z rekordnimi pretoki reke Save – na srečo pa se črni scenariji niso uresničili. »Tako so vsi naši gasilci, ki so se na posredovanja ob poplavah pripravili, ostali v stanju pripravljenosti, saj je bilo vsem jasno, da je samo vprašanje časa, kdaj nas bodo za pomoč zaprosile druge regije. In ko je do tega prišlo, sta bila odziv in solidarnost naših gasilcev izjemna!« Kot še navaja, so si pri delodajalcih uredili dovoljenja, nekateri so si vzeli celo dopust, da bi lahko odšli na pomoč, ko jih bo Gasilska zveza Slovenije (GZS) obvestila. Po nekaj začetne nejevolje, saj so iz GZS dobili obvestilo, da sprva potrebujejo zgolj 20 gasilcev iz GZ Krško, pripravljenih pa so imeli 100 ljudi, gasilska vozila in celo gradbeno mehanizacijo, je kasneje tudi to steklo, tako da je že v drugem konvoju na pomoč v Braslovče odšlo 77 gasilcev, v Mozirje pa kar 105.

Na plan so prišle zgodbe malih ljudi

Po Lekšetovih besedah je zgodb s terena veliko. V industrijski coni Polzela so se srečali z obrtniki in malimi podjetniki, ki so jih poplave ulovile povsem nepripravljene, saj po njihovih besedah Savinja naj ne bi prestopila utrjenih nasipov, a je na koncu poplavila tudi do tri metre visoko v pičle pol ure. Na njihovem območju je ostalo ujetih prek 300 osebnih vozil. Ljudje, ki so skušali pred vodo rešiti še kakšno stvar, so na koncu plavali do bližnjih streh, dreves, kandelabrov, da bi si rešili živo kožo, saj se je nivo vode tako hitro dvignil. Nek avtomehanik je vsa vozila v delavnici dvignil z avtodvigali visoko v zrak, pa jih je še vedno voda dosegla, zalila in uničila. »Naša ekipa je pomagala očistiti poslovne prostore družinskih podjetij z avtopralnico, gostinstvom, tiskarno. Ko smo zvečer odhajali, so nekateri s solzami v očeh nemo gledali za nami in tiho vprašali: a boste še prišli?« razlaga Lekše, ki omenja še eno zgodbo: »Blato smo skupaj čistili vsi. V sosednji poslovni stavbi smo slišali za zgodbo multimilijonarja, ki ima na morju svojo zasebno jahto. Tokrat je stal do vratu v blatu in pomagal čistiti tako svoje poslovne prostore kot pri sosedih. Ko niso mogli dobiti pomoči gradbenih strojev, je šel in kupil traktor, ki je zdaj na voljo tudi ostalim. Čisto vsak je torej pomagal na svoj način – po svojih najboljših močeh in zmožnostih.« V Malih Braslovčah je bilo poplavljenih 236 hiš – od nekaj centimetrov pa vse do drugega nadstropja. Ljudje so se pred vodo zatekli na podstrešja. »Tam srečaš zgodbe malih ljudi. Družina s tremi otroki, pred dvema letoma so vzeli visok kredit za prenovo hiše, ki je danes uničena. Hiša je zavarovana za vse vrste tveganj, samo za poplave ne, saj stoji ob reki Savinji. To so žalostne zgodbe,« pove Lekše. Na drugi strani pa, kot obenem izpostavi, »povsod, kamor prideš, ljudje odprtih rok, čeprav jim je voda vzela vse – ti skuhajo kavo in postrežejo nekaj za pod zob. Na drugi strani ceste avto koprskih registrskih oznak, ekipa Primorcev cel dan pomaga ljudem v Braslovčah čistiti hiše. Avto odprt, poln osvežilnih napitkov, vode pa tudi malvazije in refoška, zraven pa napis ’postrezi si sam’. Nekaj, kar človek v običajnih razmerah verjetno ne bi nikoli doživel.« In še en primer, ki si ga bo zapomnil: »Moški srednjih let, velik ljubitelj lego kock, zbiral jih je desetletja, zbirka je vredna vsaj 30 tisoč evrov, v šali reče: ’Vedel sem, da ne bi smel kupiti modela ladje Titanic, zdaj je že drugič potonila.’«

Brez močne podpore lokalne skupnosti ne bo šlo

Poveljnik GZ Brežice Leskovec sicer predlaga, da v občini vsi stopijo skupaj, enotno, ne kot vsaka organizacija za sebe, in kot občina pomagajo tamkajšnjim prebivalcem, da bo pomoč prišla do tistih, ki jo dejansko potrebujejo, in to v največjem možnem obsegu. Po videnem sodeč posamezna zbiranja niso potrebna, ker se zbirajo tudi take stvari, ki tam niso več potrebne, npr. hrana in pijača. »Tisto, kar ljudem ne moremo vrniti, pa so spomini, fotografije iz otroštva ipd., to je res žalostno,« priznava. Predsednik GZ Krško Lekše dodaja, da ko je vprašal enega od domačinov, kako naprej, je ta nemo skomignil z rameni, čez čas pa dodal: »Ko se ponoči voziš z avtom, tudi ne vidiš več kot 30 metrov, kolikor sežejo luči. Ampak za vsak prevožen meter se vidi meter dlje. Tako tudi mi. Ne vemo in ne vidimo, kako bomo zmogli. Preprosto bomo šli naprej – meter po meter.« Na splošno je bilo v zraku čutiti skupinski duh optimizma in solidarnosti, poudarja in še omeni: »Otroci stojijo ob cestah in mahajo gasilskim vozilom, ponekod so postavili transparente z napisi ’Hvala, gasilci!’ Nekaj, kar ti kot gasilcu zleze globoko pod kožo in se vtisne v srce. Nekaj, zaradi česar si ponosen, da si gasilec.« Po njegovem javnost dobro ve, kdo vedno priskoči na pomoč – gasilci. »Upam pa, da se na drugi strani tisti, ki gasilcem zagotavljajo financiranje opreme in vozil, zavedajo, da naša pomoč ni samoumevna. Da gasilci za svoje delo nujno potrebujemo primerno opremo in vozila. Seveda pa brez močne podpore lokalne skupnosti in tudi domačega gospodarstva ne bo šlo. Kar se tiče gasilskih vozil in opreme, upam, da se bodo po letih stagnacije tudi v GZ Krško stvari obrnile na bolje in da gasilci po zadnji zaključeni intervenciji ne bomo pozabljeni. Sam sem optimist in verjamem, da bo tokrat drugače!« zaključi Lekše.

Danijel Frigelj, poveljnik PGD Veliki Obrež: Ko grem kot gasilec na intervencijo, seveda lahko pričakujem marsikaj. V tem primeru me je fasciniralo, ko sem videl domačine, ki so izgubili dobesedno vse, a so še vedno zelo prijazni, so nas postregli in bili vedno na voljo. Ko smo prišli in potem odhajali, so nam mahali, trobili in se od srca zahvaljevali. Ta njihova hvaležnost se me najbolj dotakne, me najbolj navdaja pri tem, da grem pomagat sočloveku, v takem primeru se zavem, zakaj sem gasilec. Najlažje je iti pomagat, in ko vidiš, kaj se je zgodilo, se zamisliš in zaveš, da smo ljudje majhni proti naravi. Upam, da bodo te posledice čim prej, še pred zimo, odpravili in vsaj za silo uredili, kajti določeni deli so še vedno dobesedno zasipani z lesom, kamenjem itd. Tudi gostoljubnost gasilcev v Mozirju je neopisljiva. In ko vidiš 80 let stare domačine, kako vozijo samokolnice, veliko med njimi je tudi objokanih in pretresenih, a vedo, da to morajo narediti, saj se zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva, se zgodi, in če bodo čim prej sanirali, bodo prej izšli iz tega. To je treba doživeti, videti na lastne oči, tega se enostavno ne da kupiti z denarjem. Če bom še pozvan, bom šel takoj pomagat. Samo da lahko pomagam sočloveku in lahko potem mirno spim.

Pomagajo tudi poklicni gasilci

Kot nam je sporočil poveljnik gasilske operative PGE Krško Anton Starc, so bili preko podpore državnega štaba CZ aktivirani za pomoč pri spremljanju dveh konvojev mednarodne pomoči iz Bosne in Hercegovine, ki je bila sestavljena iz logistike, strojnikov in težke gradbene mehanizacije. »Spremstvo smo opravljali z Obrežja, preko Ljubljane do OŠ Rečica ob Savinji. 11. avgusta smo spremljali prvi konvoj z 12 osebami, štirimi osebnimi vozili in dvema kamionoma s težko gradbeno mehanizacijo, naslednji dan pa drugi konvoj v sestavi 15 oseb, dveh vozil, dveh majhnih tovornih vozil in štirih večjih kamionov z gradbeno mehanizacijo,« je pojasnil in dodal, da so se z URSZR dogovorili, da bodo poklicni gasilci posredovali ob pomoči, kjer je potrebna posebna gasilska oprema za nevarne snovi (npr. razna prečrpavanja maziv, naftnih derivatov, hidravličnega olja, dekontaminacija prostorov …). Po Starčevih navedbah predvsem nudijo pomoč PGE Celje, da razbremenijo njihove člane, ki so imeli v prvih dneh prek 100 intervencij samo z nevarnimi snovmi. V prihodnjih dneh bodo še nudili pomoč, če bo potrebna.

Trikrat več posredovanj krških gasilcev zaradi julijskih neurij

Po julijskih neurjih s točo, ki so največ škode povzročila v mestni občini Krško, je v devetih dneh na 160 intervencijah skupno posredovalo 22 enot PGD iz GZ Krško s 420 prostovoljnimi gasilci, na 303 lokacijah na območju MO Krško, kjer so opravili za 2547,5 ure dela, je navedel predsednik GZ Krško Sandi Lekše. »Za primerjavo naj povem, da imamo na nivoju zveze letno ponavadi od 50 do 70 posredovanj – tokrat pa smo dosegli trikratnik tega v pičlih devetih dneh,« je poudaril Lekše. Gasilci so v dneh po neurju s točo na terenu ljudem pomagali zasilno prekrivati strehe s folijo, zapolnjevati luknje v strehi s ’purpenom’ ter tu in tam zamenjati kakšen strešnik. »Bili smo soočeni tudi z željami ljudi, ki so mislili, da jim bomo gasilci zamenjali vse strešnike ali na novo prekrili streho, kar seveda nikakor nismo mogli izvesti. Izjemno težko je v tako kratkem času pomagati na več kot 300 lokacijah v občini. Ravno tako smo bili primorani zavrniti zasilno prekrivanje objektov, kjer ne živi nihče ali se uporablja zgolj kot počitniška hiša (vikend) ali gospodarski objekt, saj je bila prioriteta čim prej pomagati tam, kjer ljudje dejansko živijo, da jim voda ne bi prišla v stanovanja oz. hiše,« je pojasnil Lekše in omenil, da so bili prvič soočeni s situacijo, ko so morali natančno postaviti prioritete, kje in kako bodo najprej pomagali. Zato so včasih naleteli na nerazumevanje pri ljudeh, ki so od njih pričakovali, da bodo na razpolago za vse. Po Lekšetovih besedah se je tu pokazala tudi velika razlika med ljudmi v mestu in ljudmi na podeželju, kjer so se veliko hitreje organizirali tudi sami in si medsebojno pomagali. Predsednik GZ Krško se zahvaljuje za skupno dobro sodelovanje poklicnim gasilcem PGE Krško in še posebej Gasilski zvezi Brežice, ki je priskočila na pomoč z avtolestvijo. Lekše še pravi, da se je ob tej nesreči zelo dobro pokazal tudi vidik množičnosti prostovoljnega gasilstva. »Vse skupaj se je dogajalo ravno v času, ko je bila glavna sezona dopustov, soočali smo se z manjšim številom razpoložljivih ekip, na območjih, ki so bila najbolj prizadeta, so številni gasilci morali najprej poskrbeti za svoje premoženje, saj toča tudi njim ni prizanesla in tako niso mogli posredovati. Kljub vsemu pa smo uspeli zagotoviti dovolj ljudi, da smo na koncu uspeli zasilno sanirati vse, kar je bilo najbolj nujno in potrebno,« je še povedal.

Sicer pa smo iz GZ Brežice izvedeli, da je bilo na območju občine Brežice v julijskih neurjih 159 intervencij z namenom prekrivanja streh ter črpanja vode in odstranjevanja dreves, v katerih je skupaj sodelovalo 1034 gasilcev GZ Brežice. V Sevnici neurja s točo niso imeli, ampak orkanski veter, ki je odnašal in odkrival strehe ter podiral drevesa na območju Podgorja ob Sevnični, Podvrha in Trnovca. Gasilci so zaradi tega posredovali na 17 intervencijah, kjer so pokrivali strehe in odstranjevali drevesa, je v imenu GZ Sevnica navedel Gašper Janežič.

Rok Retelj, foto: GZ Krško, GZ Brežice, GZ Sevnica, PGD Radeče, PGE Krško

Prispevek je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 17. avgusta 2023.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.