Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

Prof. dr. Andrej Zorko (foto: Matjaž Tavčar)

Med 15 letošnjimi dobitniki in dobitnicami državnih nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki so jih 9. novembra podelili v Cankarjevem domu, sta tudi dva ‘posavske gore lista’: Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju medicinske virologije je prejela Brežičanka akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov pa Krčan prof. dr. Andrej Zorko. S prvo smo pred leti že objavili pogovor v našem časopisu, z drugim, širši javnosti manj znanim, smo se pogovarjali tokrat.

Ker vas tako mi kot naši bralci (žal) bolj slabo poznamo, se nam, prosim, na kratko predstavite.

Odraščal sem v Krškem, kjer sem tudi obiskoval osnovno šolo. Svoje šolanje sem nadaljeval na Gimnaziji Brežice, študij fizike pa na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer sem leta 2004 pridobil doktorat. Po doktoratu sem 18-mesečno podoktorsko izpopolnjevanje opravil na institutu Laboratoire de Physique des Solides, ki deluje v okviru ene najbolj priznanih evropskih univerz, to je Univerze Pariz-Saclay.

Letošnji prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanj ambasador znanosti za izjemne dosezke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti (foto: Jure Makovec/STA)

Kaj vas je pritegnilo k študiju fizike, ki za večino velja za ‘težak’ predmet? Je na to odločitev vplival kateri od vaših srednješolskih profesorjev ali kdo drug?

Fizika oz. narava okoli mene me je zanimala že od otroštva. Verjetno gre to pripisati genom, saj sta oba moja starša delovala na tem področju. O samem študiju fizike zares nisem razmišljal vse do vpisa na fakulteto. Rekel bi, da je odločitev prišla nekako naravno, brez podrobnejših razmislekov. Pri tem gre velika zahvala tudi mojemu gimnazijskemu profesorju fizike, ki nam je znal znanje predajati na zelo učinkovit in zanimiv način, pri preverjanju znanja pa ni bil prav popustljiv. Vsaj večina sošolcev je imela takšno mnenje, sam pa sem na njegove ure prihajal z največjim veseljem.

Doslej ste prejeli že več nagrad, tako domačih kot tujih, od fakultetne Prešernove nagrade za najboljše diplomsko delo, nagrade Futurum za najboljša doktorska dela in zlatega znaka Jožefa Stefana do priznanja Odlični v znanosti s strani Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije ter nagrade Science Impact Award s strani Sveta za znanstvene in tehnološke ustanove Velike Britanije, vrhunec pa sta seveda nedavna Blinčeva nagrada za vrhunske enkratne dosežke s področja fizike in državno Zoisovo priznanje. Koliko vam pomenijo te nagrade?

Nagrade za moje znanstvenoraziskovalno delo mi veliko pomenijo, vendar so zame najpomembnejši dolgoročni raziskovalni rezultati ter njihov vpliv na znanost in družbo. Nagrade potrjujejo kakovost in relevantnost mojih raziskav. So priznanje za ves vložen trud, tako moj kot tudi trud moje širše raziskovalne skupine in množice sodelavcev praktično s celega sveta, s katerimi tesno sodelujem. Dandanes je z eno ali nekaj individualnimi revolucionarnimi idejami preboj v znanosti praktično nemogoč, kot je bilo to mogoče še v prvi polovici 20. stoletja. Brez sodelovanja z odlično ekipo tudi v znanosti ne gre več.

Kot so zapisali v obrazložitvi Zoisovega priznanja, ste si ga prislužili ‘s svojimi številnimi prelomnimi odkritji povsem novih kvantnih stanj in pojavov’, s čimer ‘postavljate smernice razvoja hitro razvijajočega se znanstvenega področja kvantnih materialov’. Lahko to malo bolj in kolikor se da razumljivo pojasnite?

Kot ste omenili, raziskujem na področju kvantnih materialov. To so materiali z zanimivimi lastnostmi, ki jih ni mogoče pojasniti v okviru klasične fizike, ampak so za to potrebni koncepti kvantne mehanike. Takšni novi koncepti so, na primer, superpozicija stanj, ko se delec lahko nahaja v več stanjih hkrati, kvantna prepletenost, ko so stanja posameznih delcev v večdelčnem sistemu povsem odvisna drug od drugega, in delčno-valovna dualnost, torej pojav, ko se delci včasih obnašajo kot valovanje, valovanje, kot je svetloba, pa kot delci. Takšni koncepti so odločilni v mikroskopskem svetu, to je na atomskem in subatomskem nivoju. Včasih pa se izražajo tudi v materialih na makroskopskem nivoju, torej v svetu, kot ga zaznavamo. To materialom daje posebne lastnosti in funkcionalnosti. V teh primerih govorimo o kvantih materialih.

Kako bi povsem ‘povprečnemu’ državljanu pojasnili, zakaj so dosežki na področju fizike pomembni tudi za njegovo vsakdanje življenje?

V ospredje velja postaviti predvsem kvantno mehaniko, ki odločilno vpliva na življenja vseh nas praktično od njenega nastanka, to je prve polovice 20. stoletja. Najprej nam je ta teorija pomagala razumeti svet okoli nas, na primer, kako je zgrajena materija, zakaj so nekateri materiali električni prevodniki, drugi pa izolatorji, od kod izvira magnetizem, zakaj zvezde svetijo ipd. Prav odgovori na takšna fundamentalna vprašanja pa so hkrati omogočili tehnološko revolucijo v drugi polovici 20. stoletja, ki je povsem spremenila naša življenja. Obdobje, v katerem živimo, pa je obdobje druge kvantne revolucije. Gre za čas, ko začenja kvantna mehanika pospešeno prodirati v naš vsakdan v obliki novih, naprednih kvantnih tehnologij. Tu velja najprej omeniti kvantne senzorje, ki omogočajo zaznavanje sveta okoli nas z izjemno natančnostjo. Nadalje bodo za razvoj v prihodnosti odločilni kvantni računalniki, ki bodo zaradi svoje narave delovanja omogočili neprimerljivo hitrejše reševanje določenih problemov, na primer problemov optimizacije ali pa načrtovanja novih snovi in učinkovin, kot to omogočajo najboljši klasični (super)računalniki. Nazadnje velja omeniti še kvantno izmenjavo ključev, ki bo omogočila povsem varno komunikacijo, pri kateri bo vsak poskus prestrezanja informacij neizbežno zaznan.

Fizika je izšla iz proučevanja narave in tudi filozofije (včasih so ji rekli tudi filozofija narave), vas zanimajo tudi tovrstna, filozofska vprašanja, povezana z vašim delom?

Še v srednjem veku so filozofi, torej ‘ljubitelji modrosti’, lahko obvladovali praktično vso znanje sveta, torej tudi fiziko. Z razvojem klasične fizike v 19. stoletju in moderne fizike v 20. stoletju pa to ni več mogoče, misleci so se posledično morali specializirati. Filozofija (narave) do določene mere zanima tudi mene. V praksi se sicer ukvarjam predvsem z eksperimentalnimi oziroma teoretičnimi podrobnostmi, a me širša filozofska vprašanja – na primer o mejah spoznanj ali o interpretacijah fizikalnih teorij – vedno znova spodbudijo k razmišljanju.

10. novembra smo praznovali dan znanosti, kakšna je po vašem mnenju vloga znanosti v naši družbi, ji je namenjene dovolj pozornosti in konec koncev seveda tudi finančnih sredstev za delovanje? Kaj lahko znanost sama naredi, da postane bolj dostopna in hkrati prepričljiva?

Še pred nekaj desetletji so znanost častili praktično vsi, potem pa je njen ugled v sodobni potrošniško naravnani družbi začel bledeti. Njen prispevek k vsakdanjemu življenju je postal samoumeven, njeno vlogo v družbi se zato omenja preveč poredko, zdi se, da praktično vse drugo postaja pomembnejše.

Zato sam menim, da je bil za letošnjo razglasitev dneva znanosti kot državnega praznika zares že skrajni čas. Tak praznik ne vpliva pozitivno in spodbudno samo na raziskovalce in znanstvenike, ampak znanosti v družbi končno omogoča položaj, ki si ga znanost zasluži, kot ji ne nazadnje pritiče glede na njen pomen za življenje slehernika. Tu velja omeniti še, da je prav z namenom ozaveščanja splošne javnosti o pomenu kvantne paradigme Generalna skupščina Združenih narodov leto 2025 ob stoletnici kvantne mehanike razglasila za Mednarodno leto kvantnih znanosti in tehnologij.

Kar pa se tiče finančnih sredstev, moram priznati, da se v zadnjih letih doma stvari obračajo na bolje. Še vedno pa moti predvsem prekomerna birokratizacija, ki dodatno hromi znanost.

Posavje je kot ‘jedrska regija’ seveda tudi močno povezana s fiziko kot znanostjo. Vas nikoli ni pritegnilo delo na tem področju oz. ste kdaj sodelovali z njim?

Moje zanimanje za fiziko je bilo morda v začetku tudi regionalno obarvano. Vendar pa sem se v času samega študija usmeril na povsem drugo področje, kot je jedrska fizika, to je na področje fizike trdne snovi, ki je v tem trenutku v fiziki eno najbolj propulzivnih področij. Ker pa so si področja v fiziki bolj različna, kot si morda lahko laik predstavlja, do mojega strokovnega udejstvovanja v Posavju nikoli ni prišlo.

Tako kot na vsako področje tudi na dojemanje znanosti vpliva njena prezentacija v popkulturi. V popularni nadaljevanki Veliki pokovci (Big bang theory) so fiziki prikazani kot sicer simpatični, a ‘družbeno neprilagojeni piflarji’. Je to stereotip, ki velja tudi pri nas oz. ste ga kdaj začutili tudi sami?

Pojavljanje znanosti v javnosti in ne nazadnje tudi v popkulturi je zelo pomembno. Zato sam ne vidim težav, tudi če gre za opiranje na stereotipe, kot na primer v seriji, ki jo omenjate. Humoristične serije včasih izpostavijo lastnosti, ki jih lahko prepoznamo kot zabavno pretiravanje. Stereotipi so v popkulturi pogost pripomoček, ki zgodbe naredi bolj zabavne, seveda pa zelo poenostavijo resničnost. Skupnost fizikov je v resnici precej bolj raznolika, tako po osebnostih kot po načinu dela. Sam se s takšno karikaturo večinoma ne srečujem, doma in v tujini pa sodelujem z zelo raznolikimi raziskovalci, tudi v smislu njihove komunikativnosti.

Kako bi mlade spodbudili, da se odločijo za študij fizike, ene temeljnih in najstarejših naravoslovnih ved, zakaj je svet fizike za vas privlačen?

V prvi vrsti menim, da se mora človek odločiti za študij tistega, kar ga zanima. To je namreč predpogoj za uspešno kariero, neodvisno od področja delovanja. Fizika je vsekakor področje, ki odločilno spreminja naša življenja. Osebno me privlači prav ta kombinacija intelektualne radovednosti in konkretne uporabnosti. Fizika tako v prvi vrsti odkriva zakone narave, hkrati pa omogoča razvoj rešitev, ki oblikujejo našo prihodnost.

Peter Pavlovič

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.