32 iskalnih in 365 reševalnih akcij gorske službe samo v letošnjem letu. S helikopterjem so reševalci poleteli v povprečju skoraj vsak dan. Vsaka ura poleta pa davkoplačevalce stane več kot 3.200 evrov. “Kljub lanskoletnemu rahlemu zatišju se število nesreč vsako leto povečuje in v zadnjih petih letih se je število povečalo za 28 odstotkov,” pojasnjuje gorski reševalec in zdravnik Luka Camlek.

Ko sonce pregreje mestni beton, se ljudje res radi umaknemo v gore in te vabijo vse, mlado in staro. Oddih v naravi, ki pa je samo letos 27 planincev stal življenja. Torej: ali res vemo, kam se odpravljamo? “Priprave se začnejo v glavi, ne v mišicah. Pomembna, ključna za začetek dobrih priprav, je ustrezna motivacija, načeloma naj to ne bi bili všečki na družbenih omrežjih,” opozarja še en gorski reševalec in zdravnik Iztok Tomazin. 

1,3 milijona pohodnikov vsako poletje pomeni vse več intervencij. Samo do včeraj so gorski reševalci opravili kar 410 intervencij, skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Od tega je na pomoč 170-krat poletel helikopter, največkrat domačim obiskovalcem gora, v 44 odstotkih tujcem. In najpogostejši vzrok poškodbe? Zdrs.

Presenetljivo – med tistimi, ki so jih reševali, pa je največ takšnih, ki niso bili poškodovani – do danes je takšnih že 179 primerov. “Zakaj nepoškodovanih? Ker bodisi niso zmogli poti bodisi so bili prestrašeni, se pravi neka psihofizična nepripravljenost, ali pa so zašli zaradi nepoznavanja terena,” pojasnjuje Camlek. 

V gorah so lahko burne tudi spremembe vremena. Lahko pride do podhladitev tudi v poletnem času, ko so temperature nad 25 in 30 stopinj, zato so izjemno pomembna topla oblačila in nahrbtnik. In tudi da “nekoga, ki nam je blizu, obvestimo, kam smo se odpravili, in zaželeno je, da tega ne počnemo sami. Ker če se nam karkoli zgodi, izgubimo zavest, smo hudo poškodovani, ni nikogar, ki bi lahko poklical pomoč,” svetuje Camlek. 

Kot svetujejo gorski reševalci, se moramo dobro pozanimati o poteh, po katerih bomo hodili, raziskati, kje so koče, kjer se lahko ustavimo in okrepčamo. Preveriti moramo, kakšno je naše zdravstveno stanje in ali smo za take napore sploh pripravljeni. In dodajajo, da ne smemo pozabiti, da se na pot ne odpravimo v natikačih in imamo vedno s seboj komplet prve pomoči, čelno svetilko, mobilni telefon s polno baterijo, kapo, rokavice, hrano in pijačo.

“Ljudje hodijo nepripravljeni tudi zaradi tega, ker nimajo ustrezne motivacije, ker nimajo ustreznega odnosa do gorskega sveta, ki je izredno lep, tudi všečen, če gledamo s tega družbenega stališča, ampak hkrati zelo zahteven in zahteva res, res vsestranske priprave,” opozarja Tomazin. 

Priprave pa veljajo tudi za tujino in naj ob tem spomnimo, da helikoptersko reševanje ponekod zaračunajo. V Italiji so namreč pred dvema tednoma Britancu, ki ni upošteval opozorilnih tabel za nevarnost plazov, izdali račun v višini več kot 14 tisoč evrov.