Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

“To ni tisto značilno aprilsko vreme. Značilno aprilsko vreme bo v sredo, ko se bodo dejansko pojavljale plohe, nevihte, pa vmes sonce pa tako naprej, to je tisti tip spremenljivega vremena, ki mu rečemo aprilsko,” je za Val 202 pojasnil dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh.

Po Velkavrhovih besedah je pred nami teden oblačnega vremena. “Pretekli teden je bil dokaj sončen, zdaj je pa na vrsti južni, jugozahodni tip vremena, ko bo vreme k nam prihajalo iznad Sredozemlja,” je napovedal in nadaljeval, da so trenutno nad nami močni višinski južni vetrovi, dež pa se trenutno pojavlja čez mejo na Hrvaškem, občasno pa seže tudi v južni del Slovenije.

Tako bo po njegovih besedah večinoma v ponedeljek dopoldne in popoldne, nato pa bo postopno vse več padavin oz. večja verjetnost za padavine tudi v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, medtem ko bo na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer bo pihal jugozahodnik, večinoma suho vreme. Tudi za Gorenjsko kaže, da bo “do večera v glavnem kar suha”. Temperature bodo čez dan od 13 do 18 stopinj Celzija, na vzhodu do 21.

Zvečer oz. v noči na torek se bo dež krepil in prehodno razširil na vso Slovenijo, ob morju pa bo zapihal jugo. Torek bo precej bolj oblačen in deževen, več padavin pa bo v hribovitih krajih na zahodu, možna bo tudi kakšna nevihta. Popoldne bo potem dež v večjem delu Slovenije počasi ponehal, ponekod v zahodnih in severnih krajih pa bo občasno še deževalo.

Zvečer se bo oblačnost, kot je napovedal, začela trgati in v sredo bo tisto bolj aprilsko vreme, torej delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bodo nastajale krajevne plohe in pa nevihte, ponekod pa bo tudi zapihal veter južnih smeri.

V četrtek bo prav tako oblačen oz. večinoma oblačen z občasnimi krajevnimi padavinami. “Težišče padavin bo vse dni bolj zahodna, južna Slovenija, medtem ko na severovzhodu jih bo manj, ampak občasno bo dež pljusknil tudi do tja,” je Velkavrh sklenil napoved.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

“To ni tisto značilno aprilsko vreme. Značilno aprilsko vreme bo v sredo, ko se bodo dejansko pojavljale plohe, pa nevihte, pa vmes sonce pa tako naprej, to je tisti tip spremenljivega vremena, ki mu rečemo aprilsko,” je za Val 202 pojasnil dežurni meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Andrej Velkavrh.

Po Velkavrhovih besedah je pred nami teden oblačnega vremena. “Pretekli teden je bil dokaj sončen, zdaj je pa na vrsti južni, jugozahodni tip vremena, ko bo vreme k nam prihajalo iznad Sredozemlja,” je napovedal in nadaljeval, da so trenutno nad nami močni višinski južni vetrovi, dež pa se trenutno pojavlja čez mejo na Hrvaškem, občasno pa seže tudi v južni del Slovenije.

Tako bo po njegovih besedah večinoma v ponedeljek dopoldne in popoldne nato pa bo postopno vse več padavin oz. večja verjetnost za padavine tudi v zahodnem in osrednjem delu Slovenije, medtem ko bo na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer bo pihal jugozahodnik, večinoma suho vreme. Tudi za Gorenjsko kaže, da bo “do večera v glavnem kar suha”. Temperature bodo čez dan od 13 do 18 stopinj Celzija, na vzhodu do 21.

Zvečer oz. v noči na torek se bo dež krepil in prehodno razširil na vso Slovenijo, ob morju pa bo zapihal jugo. Torek bo precej bolj oblačen in deževen, več padavin pa bo v hribovitih krajih na zahodu, možna bo tudi kakšna nevihta. Popoldne bo potem dež v večjem delu Slovenije počasi ponehal, ponekod v zahodnih in severnih krajih pa bo občasno še deževalo.

Zvečer se bo oblačnost, kot je napovedal, začela trgati in v sredo bo nato, tisto bolj aprilsko vreme, torej delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v zahodnih in osrednjih krajih bodo nastajale krajevne plohe in pa nevihte, ponekod pa bo tudi zapihal veter južnih smeri.

V četrtek bo prav tako oblačen oz. večinoma oblačen z občasnimi krajevnimi padavinami. “Težišče padavin bo vse dni bolj zahodna, južna Slovenija, medtem ko na severovzhodu jih bo manj, ampak občasno bo dež pljusknil tudi do tja,” je Velkavrh sklenil napoved.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Na Madžarskem se spopadajo s hudimi posledicami slinavke in parkljevke pri govedu, ki preraščajo v pravo ekološko katastrofo.

V županiji Győr-Moson-Sopron na severu Madžarske so namreč zakopali kadavre več tisoč glav okužene živine, njihovo razpadanje pa povzroča smrad in prodiranje tekočin in plinov na površje. Kot da že samo to, da imajo v sosednji državi po več kot 50 letih znova to nevarno bolezen goveda, prašičev in koz, ne bi bilo dovolj. Madžarske oblasti celo sumijo, da gre za biološki napad na Madžarsko in da pojav bolezni ni naravnega izvora.

Ob tej priložnosti se je s Petrom Hostnikom z Veterinarske fakultete v Ljubljani pogovarjala voditeljica Odmevov Rosvita Pesek.

Ste profesor mikrobiologije in doktor veterine. Če začneva z ukrepi, območje, kjer se pojavi ta bolezen, je treba izolirati, preprečiti odhode, prihode, Kaj so Madžari naredili narobe?

Slinavko in parkljevko povzroča izredno kužen virus, ki se lahko prenaša od bolne živali na zdrave na velike razdalje, lahko z vetrom, s prahom, tudi do 10, 20 kilometrov. In zato so potrebni takšni strogi ukrepi. Kar zadeva Madžare, so se odločili, da bodo uničene živali zakopali. Bilo jih je 3500, kar pomeni 1700, 1800 ton materiala. In to fermentira in jasno je, da ti kadavri razpadajo.

Sorodna novica
V nadzor upoštevanja ukrepov zaradi slinavke in parkljevke vključena tudi policija

Kaj bi morali storiti, bi jih morali zažgati?

Angleži so leta 2001, ko je bil izbruh v Angliji in so žrtvovali blizu osem milijonov živali, v veliki meri te sežigali in tudi zakopavali, vendar na območju, kjer ni podtalnice.

O kakšni bolezni govorimo, kaj je njen vzrok, kakšna je njena pojavnost, kako se izrazi?

Povzročitelj je virus, ki je izredno kužen, bolezen je pravzaprav prisotna v Afriki, Aziji, na Bližnjem vzhodu. Evropa, Severna Amerika, Avstralija pa so že desetletja proste te bolezni in vzdržujejo ta status. Zadnji večji izbruh v Evropi je bil v Angliji leta 2001, sicer pa se je Evropa uspešno borila do letos, ko se je ta pojavila v Nemčiji najprej, in sicer različica, ki je najbližja različicam iz Turčije. Tukaj pa, zanimivo, je na Madžarskem in Slovaškem ista različica, vendar drugačna kot v Nemčiji, se pravi nekako pakistanska različica.

Zdravila ni?

Zdravila ni, je pa cepivo. Vendar je težava cepiva v tem, ker daje kratkotrajno zaščito, tri, štiri mesece. Recimo v Turčiji, kjer je bolezen prisotna, živijo z njo, a morajo cepiti živali dvakrat, trikrat letno.

Pri zavarovalnih ukrepih smo, Slovenija je že v preteklih tednih omejila uvoz živih živali iz Madžarske in Slovaške. Zaradi resnosti razmer pa je kmetijsko ministrstvo ukrep še zaostrilo in včeraj uvedlo nove omejitve. Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je pojasnila: “Smo omejitve razširili tudi na druge proizvode, to pomeni iz omenjenih držav prepoved uvoza mesa, krme in hkrati tudi proizvodov, pridelkov, kot so recimo mleko, tam, kjer je potencial za vnos same okužbe in da preide vdor v Slovenijo.” Je to dovolj, kar je napovedala ministrica? Se lahko s takimi ukrepi učinkovito zavarujemo?

Mi z veterinarsko upravo veliko sodelujemo kot fakulteta in inštitut in podpiramo to njihovo odločitev. Tudi živinorejci gotovo to podpirajo, ker edino na ta način, s preprečitvijo nakupa živali v teh pozitivnih državah, lahko to preprečimo. Vidim pa, da so to razširili še na nakup tudi mesnih proizvodov, kar je dobro.

Če bi prišlo do prenosa te bolezni ali pa sicer: kako takšno bolezen laiki prepoznajo?

Klinično že laiki to lahko prepoznajo, ker je virus izredno kužen in v kratkem času zboli veliko število živali v čredi. Zaradi sprememb na sluznici jezika, ustne votline živali ne morejo požirati in se slinijo. Od tod tudi ime bolezni, poleg tega pa se spremembe pojavijo tudi na parkljih, zato takšne živali šepajo. Za ta virus, ki je prisoten na Madžarskem in Slovaškem, je recimo za prašiče značilno, da močno šepajo.

Povejte nam, kako nevarno je za človeka?

Človek je lahko pasivni prenašalec na sluznici, velja pravilo, tudi ko smo bili v različnih laboratorijih, da tri dni potem ne smeš imeti stika z drugimi živalmi. Drugače pa virus ni kužen za človeka.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Predlog novele med drugim uvaja obvezno označevanja parkljaste divjadi neposredno po odvzemu, naslavlja urejeno in pregledno izdajanje dovolilnic za lovske goste, dodatno varuje divjad v obdobjih poleganja in vzreje mladičev, uzakonja posebni varstveni status divjadi kot naravne dediščine države in definira lov ponoči.

Predlog novele predvideva tudi nove evidence oškodovancev, jasneje opredeljuje odškodninske odgovornosti, vsebuje prenovljene postopke imenovanja lovskih čuvajev, uvaja dvoletno načrtovanja lovišč, je naštela državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Knez.

Predlog novele tudi s finančnimi mehanizmi za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroči divjad

Predlog novele prav tako uvaja dodatne finančne mehanizme za izplačilo odškodnin zaradi škod, ki jih povzroča divjad, zlasti v primeru šakala. V ta namen novela predvideva podaljšanje prehodnega obdobja odškodninske odgovornosti države do 1. septembra 2029.

Ker se rok prehodnega obdobja kritja škod zaradi šakala izteče 20. aprila, so člani dobra danes predlog novele obravnavali na izredni seji, saj, kot so pojasnili v koaliciji, želijo, da se s sprejetjem novele “čim prej omogoči pravno podlago za podaljšanje predhodnega obdobja odškodninske odgovornosti za škodo”. Zato bo tudi DZ predlog obravnaval na izredni seji, čeprav ga je vlada v DZ poslala po rednem postopku.

“Temeljni cilj sprememb je vzpostavitev preglednejšega, bolj sledljivega in digitalno podprtega sistema upravljanja z divjadjo,” je poudarila Eva Knez s kmetijskega ministrstva.

Izpostavila je, da predlog upošteva številna strokovna mnenja in predloge z različnih področij, “od varstva narave do gozdarstva, od pravosodja, javne uprave ter financ”. Dodala je, da so v predlogu v veliki meri upoštevane tudi pobude in prakse zlasti upravljavcev lovišč.

Podpora predlogu novele?

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič, predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev so povedali, da njihove institucije načelno podpirajo predlog novele.

Tomažič je dejal, da predlog prinaša številne pomembne izboljšave. Da gre za korak v pravo smer, je menil tudi Kovšča, ki pa je dodal, da v lovski zvezi v predlogu vidijo nekatere tehnične pomanjkljivosti, zato je dal več predlogov za njihovo izboljšanje.

“Predlagane spremembe bodo pozitivno vplivale tako na delo v lovskih družinah kot neposrednih upravljavkah lovišč ter zmanjšale birokracijo in poenostavile postopke,” je poudaril Branko Zlobko iz Svobode. Njegov strankarski kolega Tomaž Lah je pozdravil dejstvo, da se v predlog novele vrača določba, da je divjad lastnina država, ki je bila leta 2022 črtana iz zakona o varstvu okolja.

Damjan Bezjak Zrim (SD) je izpostavil, da gre za novelo, ki se jo je dolgo časa pričakovalo. “Bilo je kar nekaj kritik, a mislim, da smo s pomočjo Lovske zveze Slovenije in zakonodajno-pravne službe novelo pripeljali tako daleč, da se lahko sprejme,” je dejal.

Da so določene spremembe v predlogu novele dobrodošle, so menili tudi v SDS-u. “Gre za bolj pregleden in preprosto sledljiv sistem upravljanja z divjadmi,” je dejal Jožef Lenart (SDS). Ob tem je sicer menil, da bi določene rešitve lahko bile še boljše, s čimer je soglašal tudi njegov strankarski kolega Žan Mahnič. “Pod neko črto lahko rečemo, da je bil sprejet nek minimalen konsenz,” je dejal Mahnič.

Poslanci so soglasno podprli vsa tri dopolnila poslanske skupine SDS-a in več dopolnil koalicije, ki so predvsem naslavljali pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Uprava je 21. marca začasno prepovedala vnos pošiljk dovzetnih živali (govedo, drobnica, prašiči, divji prežvekovalci in ostale dovzetne vrste) iz Slovaške v Slovenijo, 26. marca pa tudi iz Madžarske. Poleg prepovedi vnosa živih živali je uprava v četrtek začasno prepovedala tudi vnos drugega blaga in proizvodov, ki izvirajo iz dovzetnih živali iz obeh držav, so spomnili v upravi.

Sorodna novica
Zaradi parkljevke in slinavke prepoved premikanja za govedo iz Madžarske

Med drugim je uprava prepovedala vnos svežega mesa, surovega mleka, neizkoženih trupov divjadi in uplenjene divjadi dovzetnih vrst ter vnos živalskih stranskih proizvodov, kot so kože, volna, ščetine, sirotka, gnoj in gnojevka ter lovske trofeje, ki izvirajo od živali, dovzetnih za slinavko in parkljevko.

Čez Slovenijo je dovoljen tranzit pošiljk iz Madžarske in Slovaške le z območij brez omejitev, če se na ozemlju naše države ne ustavljajo oziroma razkladajo, pred vstopom pa so prevozna sredstva za prevoz teh pošiljk ustrezno razkužena. Prav tako morajo biti razkužena vozila, ki so bila pred vstopom v Slovenijo čez Slovaško in Madžarsko samo v tranzitu.

Spoštovanje ukrepov bo preverjala tudi policija

Pristojni bodo spoštovanje odrejenih ukrepov preverjali, in sicer jih bo poleg veterinarskih inšpektorjev preverjala tudi slovenska policija, so sporočili iz uprave.

Ob tem so v upravi imetnike živali znova pozvali k spoštovanju odrejenih ukrepov ter doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov. Če pri dovzetnih živalih opazijo znake, na podlagi katerih bi lahko posumili na slinavko in parkljevko, pa naj to nemudoma sporočijo svojemu veterinarju, so še pozvali.

Slinavka in parkljevka, ki za ljudi ni nevarna, povzroča pa veliko gospodarsko škodo, se je letos v Evropi spet pojavila po 40 letih, in sicer so prvi primer potrdili januarja v Nemčiji. V začetku marca je nato prišlo do izbruha bolezni na Madžarskem, od koder se je bolezen verjetno razširila tudi čez mejo na Slovaško.

V Sloveniji so to virusno bolezen, ki jo uvrščajo med najbolj nalezljive bolezni živali, nazadnje potrdili leta 1968.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Kar 75 odstotkov površine Slovenije spada v območja z omejeno kmetijsko dejavnostjo. Pravih ravninskih površin, primernih za kmetovanje, pa imamo le okoli 12 odstotkov. “V primerjavi s pretežno ravninskimi državami, kot je Nizozemska, ki sodi med večje pridelovalke hrane, je to zelo malo. Potem so tu države, ki nimajo tako velikega deleža ravnin, a imajo v absolutnem smislu več površine. V Franciji, Španiji, Italiji, na Poljskem so te površine ogromne. Slovenija pa je že tako majhna, zato je teh 12 odstotkov v absolutni površini res malo,” je o pomenu varovanja tal za prehransko varnost za MMC dejal Blaž Repe z oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete.

“Brez tal ni pridelave hrane,” dodaja okoljski znanstvenik Žiga Malek, ki je več let živel na Nizozemskem, za katero so značilna širna polja in ravnine. Včasih ne more verjeti, s kakšno lahkoto v hriboviti in z gozdovi poraščeni Sloveniji izgubljamo redka in dragocena kmetijska zemljišča. “Uporabljamo jih, kot da imamo neomejeno prostora.”

Na ravninah si svoj prostor poleg kmetijstva skušajo izboriti tudi naselja, industrija, ceste in druga infrastruktura. Hkrati so to območja podzemnih voda, ki nam zagotavljajo pitno vodo. Na vprašanje, ali se zavedamo, kako malo imamo površin, na katerih lahko pridelujemo hrano, Repe na kratko odgovarja z: “Ne“. “Dnevna politika, predvsem pa kapital jih ne razume kot strateških območij, ki bi jih bilo z vidika prehranske varnosti resnično treba varovati. Nikoli ne bomo samooskrbni, nekaj pa vendarle lahko pridelamo, a se tem površinam vztrajno odpovedujemo v korist nekih kratkoročnih posegov.”

Kmetijstvo v Sloveniji je že tako ali tako omejeno zaradi ekstremnih naklonov površja pa tudi zaradi ekstremno odpornih kamnin, kot sta apnenec in dolomit, ki pokrivata tretjino države. “Potem je tu še drobna kraška razčlenjenosti, ki onemogoča kakršnokoli obdelavo, razen praktično ročne. Pri čemer ne mislim na vole in osle, temveč je zaradi skalovitosti možna res le ročna obdelava zemlje. Hkrati na Krasu ni površinske vode, kar pomeni, da ni vode za namakanje in živino.“

Po deležu gozda smo tretja država v Evropi. A 60 odstotkov države gozd pokriva predvsem zato, ker kmetijska pridelava na večini teh območij skorajda ni mogoča, pojasnjuje Repe in dodaja, da so bila ta območja tradicionalno neposeljena že v času, ko je imela Slovenija konec 19. stoletja najmanjši delež gozda v zgodovini, okoli 36 odstotkov. “Imamo čudovito naravo, izjemno biotsko pestrost, a kmetijska država žal ne bomo nikoli,” je jasen Repe.

Kaj najbolj ogroža tla?

Med razlogi za izgubo kmetijskih zemljišč sta predvsem zaraščanje in pozidava. Nekaj smo jih izgubili tudi z onesnaženjem, na primer v Celjski kotlini, a kot doda Repe, Slovenija ni država, ki bi imela veliko onesnaženih tal. Večino kmetijskih zemljišč smo izgubili z zaraščanjem, a se je to zgodilo predvsem v hribih in visokogorju, torej na tleh, ki so z vidika kmetijske proizvodnje manj primerna. In kot doda Repe: “Z gozdovi izgubljamo kmetijske površine, a tal z zaraščanjem ne ogrožamo. Ko kmetijsko površino zaraste gozd, se bodo lastnosti tal tam izboljšale. Vrnila se bo organska snov, biodiverziteta, hranila … Takšne površine lahko pridobimo nazaj. Največja grožnja kmetijskim tlom v ravninah je pozidava.”

V primerjavi z letom 1990 imamo v Sloveniji danes 84 odstotkov več pozidanih zemljišč, opozori Žiga Malek. Pozidana so z naselji, cestami, parkirišči, nakupovalnimi središči, industrijo, poslovnimi conami in javno infrastrukturo. “Večinoma so to površine, ki so ravne in primerne za kmetijsko proizvodnjo ter jih je škoda (…) En hektar izgubljenih tal v nižinah, na zelo kakovostnih tleh, pomeni veliko več izgubljenih beljakovin in hranil kot recimo en hektar izgubljenih tal v visokogorju.” Tudi Malek poudarja, da je povrnitev zaraščenih površin nazaj v kmetijske namene precej bolj enostavna, kot pri pozidavi. “Na zarasli planini bomo precej lažje znova uvedli na primer pašništvo, kot pa da bi pridelavo hrane povrnili na pozidana, onesnažena območja. Takšna tla je praktično nemogoče vrniti v stanje primerno za kmetijsko proizvodnjo,” opozarja Malek.

Degradiranih tal ne moremo povrniti v stanje za pridelavo hrane

Tla so neobnovljiv vir. Pri pozidavi se zgornja plast tal odstrani, kar nepovratno spremeni njihovo strukturo. “Tal ne moremo uvoziti od drugod. Ne moremo na primer samo odstraniti nakupovalnega središča in jih kasneje spet uporabiti. Tla smo zbili, predrugačili, onesnažili in na njih ne moremo več kmetovati,” opozarja Žiga Malek.

“Tudi če bi podrli na novo zgrajeni objekt, bi v naravnih pogojih, kot jih imamo v Sloveniji, potrebovali okoli 1000 let, da bi nazaj pridobili pet do deset centimetrov, minimum za kmetijstvo je 30 centimetrov, ki komajda zadoščajo za strojno obdelavo, priporočljivih je vsaj 50 centimetrov. To pomeni, da za vzpostavitev prejšnjega stanja lahko govorimo tudi o več deset tisoč letih,” neobnovljivost tal oriše Blaž Repe.

Za izgubo tal niso krive le poslovne cone, temveč tudi “slovenski način življenja”

Že pred več kot desetimi leti je bila Slovenija po kvadraturi namenjeni trgovinam s 370 kvadratnimi metri nakupovalnih središč na 1000 prebivalcev na četrtem mestu med evropskimi državami. A čeprav smo v zadnjih desetletjih veliko kmetijskih zemljišč pozidali z nakupovalnimi središči in poslovnimi conami se moramo po Malekovih besedah zazreti tudi vase in v “slovenski način življenja“, ki je eden glavnih krivcev za izgubo kmetijskih zemljišč.

“Dve tretjini ljudi v Sloveniji živi v enodružinskih hišah in smo drugi v Evropi po deležu prebivalcev, ki živijo v enostanovanjskih hišah. Pred nami so le še Hrvati. V Avstriji je delež ljudi, ki živijo v stanovanjih, 50-odstoten. Že to nam pokaže, da porabimo več prostora za naše življenje. In ker živimo v enodružinskih hišah na robu naselij, potrebujemo tudi več avtomobilov,” čemur prav tako pritrjuje statistika. Po številu osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev smo nad povprečjem EU-ja (podatki za leto 2022), po količini opravljenih voženj z avtomobilom smo tretji v EU, na delo se najpogosteje vozimo z avtom, opozarja Malek. Vse to pomeni, da potrebujemo parkirišča, avtoceste in ostalo prometno infrastrukturo, ki je v zadnjih letih prav tako zahtevala veliko kmetijskih zemljišč.

“A recimo, da avtoceste potrebujemo. Kdorkoli se je peljal na Koroško, si verjetno lahko predstavlja, da si Korošci želijo tretjo razvojno os, ki jim jo več kot privoščim. Ključno je vprašanje, kje naj poteka. Ali mora res potekati čez najboljša zemljišča, zato ker se investitorju na kratki rok to najbolj izplača? Posledice bomo na koncu na nek način nosili vsi,” doda Repe.

Tudi Malek pogreša, da bi nas pri upravljanju s tlemi vodili bolj splošni, ne toliko posamični interesi “V zadnjih desetih letih smo imeli zelo veliko primerov, ko pride investitor in se mu da zemljo“, doda Malek in spomni na primer t. i. “green field” investicije Magne Steyer. “Najbolj žalostno je, če so potem takšni objekti prazni in niti ne dosežejo svojega ekonomskega učinka.” “Moti me, da se premalo upošteva družbeni vidik, a vsakič, ko pride kakšen parcialen interes, smo mu še vedno pripravljeni popustiti.”

Zaščita tal

Pri zaščiti tal nenazadnje ne gre le za prehransko, temveč tudi za poplavno varnost. “Smo se od poplav sploh česa naučili? Na območjih, ki so bila poplavljena, bi se znova širila pozidava. Ljudem, ki so bili poplavljeni se je težko preseliti,” je presenečen Malek. Hkrati še vedno opaža pozive občinam, naj spremenijo namembnosti kmetijskih zemljišč in omogočijo pozidavo. Repe ob tem ugotavlja, da je zemlja, ki je namenjena samo kmetijski pridelavi prepoceni. “Če pa parcela dobi status zazidljivosti, cena zemljišča poskoči v višave,” doda Repe. Glede zaščite tal zato nista najbolj optimistična.

Več zavedanja je opaziti med kmeti, ki s pozidavo izgubljajo svoj delovni prostor. A varovanje tal in varovanje kmetijskih površin žal ne gresta vedno z roko v roki. “Do določene mere se strinjam, da so kmetje varuhi kulturne krajine, a noben človekov poseg v prostor ni brez negativnih posledic,” opozarja Repe in dodaja, da se tudi v kmetijstvu izvajajo nepoštene prakse, s katerimi se degradirajo tla in onesnažuje podtalnica.

Malek podobno opaža na evropski ravni. Čeprav tudi EU še vedno izgublja kmetijske površine, na leto naj bi jih po Repetovih besedah pozidala kar tri tisoč kvadratnih kilometrov, kar ustreza površini Berlina, je obenem zaradi vse večje učinkovitosti povečala proizvodno hrane. “A tudi to za seboj potegne posledice. Če imamo na voljo manj površin, jih bolj intenzivno izrabljamo, bolj onesnažujemo tla in vode. To je v EU-ja morda še večji problem kot sama pozidava. 74 odstotkov vseh kmetijskih tal v EU namreč vsebuje presežke dušikovih gnojil. Milijardo ton tal letno pa izgubimo zaradi vodne in vetrne erozije zaradi preintenzivnih kmetijskih praks,” opozori Malek.

Evropa se je zato zavezala, da bo do leta 2050 dosegla stopnjo ničelne neto pozidave, kar pomeni, da se za pozidavo priporoča ponovna uporaba že pozidanih površin, v kolikor se pozidajo nove, pa mora investitor te površine v enaki meri kot jih je pozidal, nadomestiti.

Voda in zrak sta javni dobrini. Kaj pa tla?

Medtem ko v javnosti ni težko pridobiti podpore za ohranitev čistega zraka in vode, je odnos do tal nekoliko drugačen. Voda in zrak sta javno dobro. Zakonodaja na področju voda je jasna, v vodni prostor ne sme posegati, obalnih območij se ne sme zazidavati. Leta 2021 so se ljudje v bran zaščiti voda odločno postavili tudi na referendumu.

Tla je precej težje zaščititi, saj so v veliki meri v zasebni lasti. “Na svoji zemlji pa lahko počnem praktično karkoli želim,” pripomni Repe. Pravzaprav tla še najpogosteje zaščitijo varovalke, ki ščitijo pitne vode. “Podtalnica še uspe zadržati določene posege in ohraniti zelene površine. Sloj zemlje, proda in peska ima namreč neizmerno pomembno funkcijo čiščenja deževnice. To ohranja tudi kmetijski prostor, ki se na ta način lažje upira poselitvi,” pojasni Repe.

Oba sogovornika ob koncu še dodata, da Slovenija kljub majhnemu številu prebivalstva, s hrano nikoli ne bo samooskrbna, vsaj ne pri načinu življenja, kot ga poznamo. Lahko pa bi svojo samoosrbnost precej povečali s smotrno rabo kmetijskih površin in zaščito redkih območij, ki so primerna za kmetijsko dejavnost. “Vajeni smo polnih polic v trgovinah, zato smo izgubili zavedanje, da potrebujemo tla, ki niso pozidana,” še sklene Malek.

^{Projekt Futr za jutr sofinancirata Eko sklad – Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo.}

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Člani sekcije se tako “distancirajo od vseh v medijih objavljenih aktualnih ravnanj, ki pomenijo hujšo kršitev okoljskih predpisov (nezakonito zakopavanje ali ravnanje z odpadki, nezakonit uvoz in skladiščenje odpadkov idr.)“, in obsojajo vsakršna ravnanja, ki pomenijo nezakonit poseg v okolje.

Nezakonito zakopavanje odpadkov je po njihovem mnenju ena od hujših kršitev določb s področja varstva okolja, zato od pristojnih državnih ustanov pričakujemo, da vsakršna tovrstna ravnanja raziščejo in sankcionirajo. Hkrati pozivajo, da naj se v obdobju do končanja odprtih postopkov izvedejo vsi ukrepi za zavarovanje območja in preprečitev nadaljnjega nezakonitega ravnanja z odpadki. Dosedanja ravnanja pristojnih namreč označujejo kot premalo učinkovita.

Tovrstna ravnanja, “ki nakazujejo na organiziran okoljski kriminal“, pa mečejo slabo luč na vse akterje na področju ravnanja z odpadki, in tiste, ki ravnajo zakonito, postavljajo v neenakopraven položaj na trgu. Ob tem je tovrstno ravnanje, kot so zapisali, nasprotno z načeli članov sekcije.

Prav ta teden so sicer z inšpektorata za okolje in energijo sporočili, da je bilo na odlagališču krške družbe Kostak v Spodnjem Starem Gradu po usmeritvah do zdaj izkopanih 2900 kubičnih metrov nezakonito zakopanih mešanih komunalnih odpadkov. Družbi je inšpektorat naložil, da mora njihovo obdelavo zagotoviti do 24. junija. Inšpektorji so namreč nedvoumno ugotovili, da je družba pri ravnanju z odpadki kršila določbe zakona o varstvu okolja in uredbe o odpadkih.

Anonimna prijava na policijo že konec marca 2024

Inšpekcijski nadzor na odlagališču je inšpektorat začel po lanski objavi informacij, da naj bi družba na svojem odlagališču v Spodnjem Starem Gradu pri Krškem nezakonito zakopavala komunalne odpadke. A od takrat do ukrepanja je minilo kar nekaj časa.

Portal Necenzurirano, ki je zgodbo prvi razkril, tokrat izpostavlja tri zadeve. Anonimno prijavo s fotografijami, ki jih je portal objavil konec novembra lani, so že konec marca 2024 prejeli na Policijski upravi Novo mesto. Toda na tej točki se je preiskovanje sumov nezakonitega zakopavanja odpadkov ustavilo. Dva meseca je nato trajalo, da je novomeška policija prijavo posredovala inšpektoratu za okolje in energijo.

V Kostaku so večkrat zatrjevali, tudi pristojni inšpektorici, da na območju centra nikoli niso zakopavali odpadkov. Pri tem so poudarjali, da so fotografirane odpadke zgolj začasno premikali zaradi gradbenih del. To se je torej izkazalo za zavajanje.

Ob tem izpostavljajo vprašanje, zakaj inšpektorica kljub jasnemu prikazu situacije na fotografijah in satelitskih posnetkih že ob prvem obisku Kostakovega centra ni odredila izkopov oziroma vsaj pregledov z georadarjem in letalnikom, temveč se je zadovoljila s pregledom, med katerim je iz avtomobila posnela nekaj fotografij.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je izredni nadzor na kmetijskem gospodarstvu reje nesnic v obogatenih kletkah ter drugih dejavnosti na kmetiji Kaučič iz Gornjih Ivanjcev uvedla sredi januarja, potem ko so skrivaj narejene posnetke Društva AETP z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic razkrili na Televiziji Slovenija.

V izrednem nadzoru je na kmetiji Kaučič ugotovila več neskladnosti glede razmer reje kokoši v kletkah in zagotavljanja veterinarske oskrbe. Veterinarski inšpektorji so za ugotovljena neskladja v reji kokoši nesnic (prenaseljene kletke, gnezda brez ustreznega dna, kokoši, polne zajedavcev, neočiščeni brskalniki, neodstranjeni kadavri …) kmetiji izdali upravno inšpekcijsko odločbo in tudi določili roke za odpravo neskladja, ki jih je ta spoštovala. Inšpektorji so tudi izdali plačilni nalog 2217,29 evra, poroča Dnevnik.

Inšpektor za hrano pa je pozneje opravil tudi inšpekcijski nadzor obrata za predelavo živil ter nadzor nad označevanjem in pakiranjem jajc.

V obratu za proizvodnjo testenin, s katerimi Kaučičevi oskrbujejo javne zavode, je inšpektor ugotovil higiensko-tehnične pomanjkljivosti. “Delovnih postopkov v proizvodnji niso izvajali v skladu s programom notranjih kontrol (HACCP),” je uprava za varno hrano pojasnila za Dnevnik. Inšpektor je zato izdal opozorilo in določil roke za odpravo neskladja. Ker sledi še kontrolni pregled v obratu, ta inšpekcijski postopek še ni končan.

Zavajajoče označevanje jajc

Pri nadzoru Kaučičevega pakirnega centra, ki distribuira tudi jajca drugih dobaviteljev, pa so inšpektorji med drugim ugotovili, da so Kaučičevi lastna jajca zavajajoče označevali kot ekološka, in sicer s ponarejeno oznako drugega izvajalca dejavnosti. Gre za kmetijo Paldauf iz Križevcev pri Ljutomeru.

“Jajca so bila v prometu zavajajoče označena kot kokošja jajca iz ekološke reje. Da gre za neskladje oziroma zavajanje potrošnikov, je potrdil tudi pregled pri izvajalcu dejavnosti, katerega oznaka je bila zlorabljena. Njegov žig se namreč razlikuje od ponarejenega žiga, ki je bil uporabljen v pakirnem centru, v katerem je bil opravljen nadzor,” so poudarili na upravi.

Izvajalcu dejavnosti so z ustno odločbo odredili, da nemudoma izvede umik in odpoklic vseh neustrezno označenih jajc, saj takšno ravnanje pomeni zavajanje potrošnikov.

Uprava za varno hrano je o neskladnosti svežih ekoloških jajc, katerih dobavitelj je M. M. Kaučič in na katerih je kot proizvajalec zavajajoče navedena Kmetija Paldauf Igor, javnost konec januarja obvestila tudi prek portala, na katerem se objavljajo nevarni in neskladni izdelki. Pristojni so odredili umik in odpoklic teh jajc.

Na upravi so pojasnili, da je bil postopek umika oziroma odpoklica izveden, “vendar vračila jajc ni bilo, ker v času izvajanja umika oziroma odpoklica jajc v javnih zavodih ni bilo več na zalogi, v prodaji na drobno pa jih niso prodajali“.

Plačilni nalogi in ovadbe

Uprava je zaradi označevanja jajc z oznako drugega izvajalca dejavnosti zoper pravno in odgovorno osebo na murskosoboško okrožno tožilstvo podala kazensko ovadbo. Ker nosilec dejavnosti ni poskrbel za sledljivost, ki bi zagotavljala ločevanje jajc iz baterijske reje (reja v obogatenih kletkah) in hlevske reje, so inšpektorji prekrškarju izdali tudi plačilni nalog, pravni osebi 1669,17 evra, odgovorni osebi pa 417,28 evra.

Pravno in odgovorno osebo so kazensko ovadili tudi zato, ker so Kaučičevi neekološka jajca označevali kot ekološka. Zaradi tega so začasno ostali brez ekološkega certifikata, prepovedali so jim tudi trženje ekoloških živil, še navaja Dnevnik.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.

Avtor tega prispevka je RTV Slovenija. Vabljeni k branju RTV Slovenija »

Inženir tehniške fizike Miran Novšak je samoiniciativno analiziral projekt in njegovo izvedbo pregledal na terenu. Glede trase kanala C0 je opozoril, da na odseku med Brodom in Ježico, ki je najbolj problematičen, velikokrat zavije. “Ponekod izvaja prav divji slalom in dela tudi po 90-stopinjske obrate,” je orisal. Povedal je, da guma na spoju cevi omogoča le dve- do tristopinjski zavoj in da cevi izvajalec ne vgrajuje po priporočilih proizvajalca. V delu, kjer nista spojena prava konca cevi, je po njegovih izračunih nastala približno šestcentimetrska špranja.

Sorodna novica
Hidrogeolog o kanalu C0: “Tveganja presegajo sprejemljivo raven”

Sistem, v katerem lahko v postopkih na ljubljanski upravni enoti sodelujejo le priznani stranski udeleženci in lastniki parcel, po katerih poteka kanal C0, ne pa tudi zainteresirana javnost, v katero se šteje tudi sam, je po Novšakovih besedah zgrešen. “Te vode ne uporabljajo samo oni, ampak vsi ljudje,” je poudaril in dejal, da se je moral do sodelovanja v postopku prebiti prek pooblastil.

“Videti je, kot da bi bila voda lastnina mestnega odbora, ampak ni. Podzemna voda je last vseh,” je dodal. Uradniki bi se morali zavedati, da z njo ne morejo početi karkoli. “To bi morali upravljati zelo skrbno, za to imajo pooblastila in odgovornost, plačani so, da skrbijo za to, da iz pipe priteče čista voda“, je dejal v pričanju pred komisijo, ki ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo kanala C0.

“Kanal ne potrebuje nobenih izrednih dogodkov, ker že sedaj ne tesni”

Glede razprave o tem, kaj se bo zgodilo, če bo potres, je dejal, da analize, ki jih je opravil na terenu, kažejo, da kanal ne potrebuje nobenih izrednih dogodkov, ker že sedaj ne tesni. “Če ima lonec na dnu luknjo, pušča. Z retoričnimi bravurami lahko natezamo do nezavesti, ali pušča, če vanj ne zlijemo tekočine,” je ponazoril. V kineti, ki naj bi ščitila cevi na vodovarstvenem območju, po njegovih besedah ne bo prostora za kamero, ki bi to ugotavljala.

Sorodna novica
“Kanal C0 ne sledi sodobnim smernicam upravljanja odpadnih voda”

Opozoril je na moč in nevarnost meteornih vod in poplavne vode od Save. V primeru onesnaženja, tudi v občinah Medvode in Vodice, je po njegovem cela vrsta vzrokov nepredvidljivih. V tem primeru je reševanje zelo delikatno. Po tem je vprašal tudi na nedavni obravnavi na upravni enoti glede izdaje gradbenega dovoljenja za zadnji odsek kanala C0, a so mu odgovorili z vprašanjem, kdo bi to sploh lahko naredil.

Projekt bi morali na začetku pregledati neodvisni strokovni organi. Sedaj pa bi ga bilo treba po njegovem ustaviti in preučiti vse variante, ki so jih imeli pred začetkom gradnje. Dokler se riše po papirju, so stvari preproste. “Ko greš v detajle, pa vidiš, da je to nevzdržno,” je dejal. Soglaša s tistimi, ki predlagajo manjše čistilne naprave. “To, kar počnemo pri nas, je staromodno. V razvitem svetu danes to delajo lokalno,” je dejal.

Pred komisijo bi moral danes pričati še okoljski pravnik Aljoša Petek, a se je opravičil. Sprva je komisija DZ pod vodstvom predsednice Anje Bah Žibert (SDS) nameravala zaslišati tudi infektologinjo Tadejo Kotar, a se je prav tako opravičila.

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.