Avtor tega prispevka je Lokalno.si. Vabljeni k branju Lokalno.si »
5.8.2023 | 09:00
Ensemble Pampinea
Z Ensemble Pampinea, katerega članica je tudi mlada slovenska flavtistka Maruša Brezavšček, in ki nastopi v Soteski v torek, 22.8.2023 v okviru festivala Seviqc Brežice, smo pripravili intervju.
Kako izgleda vaš običajen dan, ko niste na potovanju?
Maruša Brezavšček: Običajni dnevi so redki, si pa prizadevam, ob raznolikih obveznostih držati čim več strukture. Veliko odvisno od tega, kdaj so načrtovane kakšne vaje, če imam vmes kakšen “prost” dan, pa se po možnosti zjutraj lotim administrativnih obveznosti, popoldne se posvečam glasbenim vsebinam (interpretaciji, vadenju, raziskovanju) in zvečer sprostim, vadim, ali izdelujem jezičke za fagot, ki ga sicer tudi igram, čeprav ne v tem ansamblu.
Fiona Kizzie Lee: Sem tako izvajalka kot raziskovalka. Moj običajen dan obsega tako raziskovalno delo kot dejavnosti, povezane z nastopom. Nekaj ur učinkovitega jutranjega doktorskega dela: branje člankov, pisanje besedil itd. Nato redne vaje na več instrumentih. Tudi administrativne ure o snovanju in raziskovanju koncertnih programov, odgovarjanje na elektronsko pošto in organizacija vaj ter dejanske vaje z mojimi skupinami.
Kako izgleda vaše delo na instrumentu?
Maruša Brezavšček: Vadenje zame pomeni priložnost, da kar naprej raziskujem svoj instrument in preizkušam njegove meje in v njem iščem različne barve. Na tak način preizkušam tudi interpretacijske možnosti glasbe, ki se ji takrat posvečam. Kljunasta flavta je občutljiv instrument, na katerega vpliva vlaga, temperatura in igranje. Tako se med vadenjem učim prilagajati nanjo, poslušati in fleksibilno reagirati, namesto fiksirati način igranja. Za projekte z ansamblom Pampinea je pomembno, da se uigram in uglasim ušesa za pitagorejski intonacijski sistem, ki je snovan na čistih kvintah, in deluje ravno obratno kot pa renesančni sistem, ki bazira na čistih tercah.
Fiona Kizzie Lee
Fiona Kizzie Lee: Sem multiinštrumentalistka, študirala sem tako kljunasto flavto kot srednjeveške in renesančne instrumente s tipkami. Ker v informacijah o izvajalskih praksah in konstrukcijah inštrumentov še vedno manjka veliko podrobnosti, velik del mojega dela na inštrumentih vključuje moje lastno raziskovanje in prizadevanje, da kaj več izvem o njih. Na primer, moje doktorsko delo o orgelskih tabulaturah 15. in 16. stoletja. To je tudi privilegij, ki ga imam pri izvedbi koncertnih programov, da lahko z različnimi inštrumenti povežem različno zvočnost. Na primer, ko smo se novembra 2022 udeležili London Early Music Young Ensemble Competition, sem v 20-minutnem programu igrala kljunasto flavto, portativ in flavto s tamburinom. Eden od sodnikov je komentiral, kako presenečeni so nad tako visoko stopnjo igranja na več instrumentov. Ta »wow-faktor« instrumentalne pestrosti nam je zagotovo pomagal, kot eden od mnogih dejavnikov, pri zmagi na tem tekmovanju.
Kako izgleda vaše delo z mladimi in kako dojemate njihov odnos do glasbe, kako jim jo posredujete?
Maruša Brezavšček: Z ansamblom Pampinea smo junija odigrali otroško verzijo programa Fortuna v vrtcu v Potsdamu. Zanje nismo samo odigrali programa, ampak smo jim pripovedovali zgodbo o Fortuni, ki so jo potem naslikali, poleg tega so imeli priložnost žrebati, katero skladbo bomo odigrali kot naslednjo – podobno, kot bo to potekalo s kocko in (večinoma) odraslo publiko v Soteski. Veselilo nas je, da so otroci z veseljem poslušali in so nazadnje želeli celo ponovitev ene izmed skladb. Zdi se mi pomembno, da se kvalitetno glasbo ponudi v izobraževalnih institucijah in v vrtcih in upam, da je to eden izmed načinov, kako bi se čim bolj učinkovito ohranjal in gojil interes publike do glasbe.
Fiona Kizzie Lee: Pred kratkim sem imela priložnost, biti del javnih pogovorov in, da vodim predavanja in gostujoča predavanja o stari glasbi za mlade, od malčkov do zgodnjih najstniških let, do študentov. Pogosto se mi zdijo mladi manj pristranski glede stare glasbe, saj niso prejeli toliko glasbene izobrazbe, da bi staro glasbo obravnavali zunaj običajnega glasbenega kurikuluma in jo razumejo preprosto kot sestavni del glasbe.
Kako načrtujete programski koncept?
Maruša Brezavšček: S Fiono se včasih dobiva pri njej doma in na glas razmišljava, kakšne teme iz srednjega veka naju pritegnejo. Na takšnem obisku pri njej sva se pogovarjali, kako bi v temo Fortune lahko vključili tudi publiko. Ideja o kocki se je rodila pol v šali, ampak se je nazadnje uresničila, in to me zelo veseli, saj je moja kolegica Lene Lekše iz tega ustvarila atraktivno in stilsko umetnino.
Maruša Brezavšček
Fiona Kizzie Lee: V glasbi srednjega veka je veliko ponavljajočih se in pomembnih tem. Na primer, velik del glasbe tistega časa prikazuje verske teme, dvorno ljubezen, smrt, a tudi veliko vsebin, ki zadevajo Fortuno. Upoštevati moramo tudi različne vrste nastopov in pričakovanja občinstva. Letos je Ensemble Pampinea nastopil v Potsdamu v Nemčiji; avgusta pa bo nastopil tudi v Utrechtu in novembra v Londonu. Naše občinstvo je različnih starosti in prihaja iz različnih okolij, zato poskušamo svoje programe oblikovati tako, da so dostopni čim širšemu krogu in vključujejo lepe melodije, zanimivo polifonijo, pa tudi plese in skladbe s preprostimi ritmičnimi strukturami, ki si se prepletajo med sabo.
Kje in kako zajemate ideje za oblikovanje koncertnega programa in s kakšnimi ovirami se srečujete?
Fiona Kizzie Lee: Pogosto dobimo navdih iz umetnosti v srednjem veku. Takrat napisane knjige, nekatere slike, zgodovine (zgodbe) posameznikov, upodobitve tedanje narave – vse to nas lahko navdihuje pri snovanju koncertnih programov. Ena od ovir, s katerimi se pogosto srečujemo, je časovna omejitev – na primer, kot polfinalisti mednarodnega tekmovanja Van Wassenaer v Utrechtu, ki bo 30. avgusta, moramo izvesti 15-minutni program. Izziv je skrajšati izvirni 45-minutni program na 15 minut in v tem kratkem času povedati vso zgodbo in pritegnili pozornost občinstva.
Kako oblikujete koncertni program?
Fiona Kizzie Lee: Včasih začnemo z določenim repertoarjem, ki nas zanima. To je lahko skladatelj ali določena tema. Ko imamo kriterij, se lotimo iskanja skladb, ki so nam všeč, pa tudi tistih, ki so si v nasprotju, da ustvarimo dinamičen program. Najtežje je izbrati uvodne in zaključne skladbe, nato pa poskušamo uskladiti vrstni red s celotno zgodbo za vzdušje, ki ga želimo ustvariti.
Kako se srečujete z drugimi umetniki, kako se vključujete v druge ansamble in kako sestavljate svoj ansambel?
Maruša Brezavšček: Do sedaj sem veliko glasbenikov spoznala tekom študija, tako kot npr. tudi Fiono in Vojtĕcha. Poleg tega spoznavam glasbenike preko kakšnih projektov in na festivalih, mojstrskih tečajih, tekmovanjih, simpozijih… Večinoma v drugih ansamblih igram fagot. Včasih me na projekte povabijo organizatorji po kakšnem koncertu, ki jim je bil všeč, ali pa prijatelji in kolegi, s katerimi smo muzicirali skupaj v okviru študija ali kod drugod. Včasih se povežemo s kakšnimi prijatelji in preizkusimo, kako bi bilo sodelovati preko igranja in druženja, skupnega premišljevanja… Moji ansambli (Pampinea, Bastion, Duo Decima) so nastali potem, ko smo s skupino glasbenikov imeli pozitivne izkušnje med pripravami na nastop in na odru, in smo se potem pogovarjali, da bi si želeli še bolj intenzivnega sodelovanja.
Fiona Kizzie Lee: Ko slišim lepe nastope glasbenikov, ki jih še ne poznam, se z njimi povežem in jih včasih povabim, da igrajo z mano na manjših nastopih, da jih spoznam. Pri sestavljanju ansambla so zelo pomembni značaji ljudi in dinamika. Rada igram s prijetnimi ljudmi, s katerimi se lahko spoprijateljim. To je zame najpomembnejše merilo.
Kako pristopate do arhivov in kako jih raziskujete?
Fiona Kizzie Lee: Za srednjeveške rokopise je DIAMM baza podatkov, ki ne ponuja le veliko faksimilov, ampak tudi informacije, kot so inventar, bibliografija in druge raziskovalne informacije. Je zelo koristen kot spletna, brezplačna baza podatkov, ki nam omogoča dostop do številnih raziskovalnih informacij samo prek računalnika.
Kako vas sprejemajo ustanove, ki skrbijo za to kulturno dediščino, in s kakšnimi težavami se soočate v fazi, ko iščete in izbirate dela za program?
Fiona Kizzie Lee: Žal je za večino ustanov, ki se ukvarjajo z glasbeno dediščino, srednjeveška glasba še vedno čisto zadnja na seznamu. Tudi znotraj same srednjeveške glasbe dajejo nekatere institucije prednost vokalnim skupinam ali drugim ciljem, ki jih imajo. Vedno moraš biti prilagodljiv, pa tudi zgovoren, da pojasniš svojo umetniško izbiro. Da seznaniš nekoga s široko paleto repertoarjev, je dobrodošlo.
Kako lahko glasba in katerakoli druga umetnost prispeva v boljšo družbo?
Maruša Brezavšček: Verjamem, da glasba tako kot tudi druge umetnosti povezujejo znanost z življenjskimi izkušnjami. Tako ukvarjanje z umetnostjo predstavlja kognitivno, čutno in čustveno aktivnost, preko katere se učimo o svetu in o samem sebi. Tako nas vse povezuje kulturna dediščina in omogoča prostor, da jo doživljamo iz osebne perspektive. Kot je že omenila Fiona, se ljudje preko umetnosti povežejo – na primer, skozi skupno čustveno doživljanje glasbene in njene interpretacije; poleg tega pa seveda tudi skozi druženje in klepetanje med pavzo na koncertu.
Fiona Kizzie Lee: Z združevanjem ljudi, s poučevanjem mlajših generacij o pomenu umetnosti in kulture.
Kakšen je vpliv glasbe na počutje in zdravje ljudi, poslušalce in ustvarjalce?
Fiona Kizzie Lee: Vpliv glasbe na počutje in zdravje sem še posebej občutila kot praktična glasbenica in kot poslušalka med Covidovim zaprtjem. S prijateljico sva ostali doma brez dela in brez ambicij. Kasneje sva ustvarili serijo stare glasbe na spletu na YouTubu in redno objavljali video posnetke z zabavnimi podatki o stari glasbi. To naju je popeljalo skozi težko obdobje, nama dalo navdih – pa tudi veliko najinega občinstva nama je povedalo, kako zelo je projekt pomagal tudi njim, da so se počutili v stiku s svetom in si z glasbo gladili živce.
Kakšen je vpliv umetnosti na izzive politike in varovanja okolja?
Maruša Brezavšček: Preko umetnosti se povezujejo različne kulture in države, saj glasbeniki in umetniki v tujini promovirajo svojo domovino. Kar se tiče glasbeniškega poklica, pa je tu žal prisotnega veliko potovanja, kar seveda ni najbolj dobrodejno za okolje. Spada pa k ukvarjanju z glasbo in poslušanju tudi prostor za refleksijo in samorefleksijo in na ta način lahko vpliva na posameznike, da bolj odgovorno ravnajo z naravo.
Kako vidite prihodnost umetnosti in kakšna je njena vloga pri oblikovanju družbe v naslednjih stoletjih?
Maruša Brezavšček: Predstavljam si, da sledijo velike družbene spremembe v svetu, zmožnosti umetne inteligence rastejo nepojmljivo hitro. Predstavljam si, da bodo lahko ljudje imeli več časa za ukvarjanje z umetnostjo in za poslušanje glasbe. Po drugi strani pa se ljudje danes veliko slabše koncentrirajo, kot so se pred “boomom” kratkih posnetkov na Instagramu in tik-toku… Bojim se, da je mlade publike za glasbo vedno manj, ampak ostajam optimistična, da je možno, da bojo platforme, kjer je “klasična” glasba bolj dostopna za mlade ljudi, pomagale spremeniti situacijo. Lansko leto sem z Jeruzalemskim baročnim orkestrom nastopila kot solistka na rokovskem prizorišču v Tel Avivu. Presenečena sem bila, da je bila dvorana prenatrpana in so mladi “hipsterji” prav z navdušenjem poslušali in aktivno spremljali koncert.
Fiona Kizzie Lee: Zame je družba, ki ceni kulturo in umetnost, bolj humana družba, v kateri so prihodnje generacije vzgojene v ljubezni in človekoljubju. Status umetnosti je med državami in političnimi sistemi zelo različen, vendar moramo vsi prispevati, da bo umetnost na dnevnem redu naših vlad in da bodo umetniki podprti in cenjeni.
Kako vidite v naslednjih desetletjih razvoj področja, ki mu pravimo stara glasba?
Maruša Brezavšček: Jaz menim, da se zanimanje za staro glasbo širi po vsem svetu; ponekod je razvoj še v povojih, medtem ko je stara glasba v prostoru Nizozemske, ali pa na primer v Baslu precej razvita. Iz zornega kota mehurčka Basla, kjer prebivam, me zanima, če se bo izvajalska praksa v prihodnosti zelo spremenila, saj je raziskovanje stalno v poteku, npr. o instrumentih in zasedbah, pa tudi drugačnih vidikih nezapisanih delov izvajanja glasbe. Kot se kaže že danes, se mi zdi, da je vedno več sodelovanja med svetovoma tako imenovane klasične glasbe in stare glasbe, saj meje med njima niso več železne. Tako imam občutek, da se priljubljenost stare glasbe širi in upam, da bodo morda naključni sopotniki, ki jih spoznavam na potovanjih, v prihodnjem desetletju razumeli pojem »stara glasba«.
Fiona Kizzie Lee: Število izvajalcev stare glasbe narašča, ponekod pa se občinstvo žal krči. Stara glasba potrebuje močan povratek, morda z malo drugačno energijo, cilji in navdihi. Tam, kjer imamo navdušene generacije izvajalcev, to ne bi smelo biti težko doseči.
Kakšno bi bilo vaše priporočilo predsednikom držav, njihovim predsednikom vlad in ministrom za kulturo ter poslancem v parlamentih? [1]
Fiona Kizzie Lee: Tudi če ne prinaša očitnih in takojšnjih finančnih učinkov, je pomembno, da družba goji kulturo, ki pomaga zbliževati ljudi.
Spraševali so Stanka Dešnik (Krajinski park Goričko), Klemen Ramovš (Seviqc Brežice), Vesna Volk (Radio Slovenija) in Marina Žlender (Revija Glasna)
Pozabljeno geslo
Registracija
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
