Med tehnološkimi novinarji kroži rek: kvantne fizike ne moreš hkrati razložiti natančno in razumljivo. Kvantna mehanika, nenavadna in deloma teoretična veja fizike, je izjemno zapletena. Ukvarja se namreč z delci, ki se obnašajo na načine, ki klasični fiziki kljubujejo.

Ta čudna dinamika je odprla vrata novim znanstvenim možnostim. Kljub velikim napovedim podjetij, kot sta Google in Microsoft, kvantno računalništvo še vedno ostaja v senci umetne inteligence (UI).

Na splošno kvantno povezujemo s strojno opremo, kot so senzorji in računalniki, medtem ko je UI programska oprema, ki pa potrebuje strojno osnovo. Če se ti dve tehnologiji združita, bi lahko nastala nova oblika računalniške moči. A kot opozarja Brian Hopkins iz Forresterja: »Potencial obstaja, a dokončne sodbe še ni.«

Po podatkih McKinseyja bi lahko kvantni sektor do leta 2035 dosegel vrednost 91 milijard evrov, medtem ko naj bi UI presegla bilijone. Obe tehnologiji pa spremlja velik hype in nevarnost razočaranja.

Kvantni sistemi so izjemno občutljivi na okolje. Elon Musk je celo dejal, da bi najbolje delovali v senčnih kraterjih Lune. Trenutno obstaja le okoli 200 kvantnih računalnikov, a strokovnjaki verjamejo v njihov potencial—od razvoja zdravil do kvantne navigacije.

A obstaja tudi temna plat: kvantni računalniki bi lahko razbili današnje šifriranje. Zato podjetja, kot sta Apple in Signal, že uvajajo kvantno odporne varnostne ključe. Tako imenovani »Q-dan« bi lahko nastopil že okoli leta 2030.