Poročilo, ki ga je pripravil Microsoft AI Economy Institute, je analiziralo podatke iz več kot 170 držav in ustvarilo tri ključne indekse: “AI Frontier Index” (merjenje razvoja modelov in raziskav), “AI Infrastructure Index” (ocena pripravljenosti in zmogljivosti) ter “AI Diffusion Index”, ki meri dejansko uporabo umetne inteligence med ljudmi, podjetji in vladami. Skupaj ti kazalniki kažejo, kako neenakomerno je porazdeljena uporaba UI po svetu in kako pomembno vlogo imajo dostop do elektrike, internetne povezave, digitalne veščine in podpora lokalnim jezikom.

IEA ugotavlja, da ZDA in Kitajska obvladujeta kar 86 % svetovne računalniške zmogljivosti za umetno inteligenco, kar pomeni, da imata skupaj več kot 6,5 milijona specializiranih grafičnih procesorjev namenjenih UI. Evropska unija ima za primerjavo manj kot 10 % teh zmogljivosti, medtem ko vse države Latinske Amerike, Afrike in jugovzhodne Azije skupaj dosegajo komaj 4 %. Manjše tehnološko napredne države, kot so Norveška, Irska, Singapur in ZAE, izstopajo po hitrem sprejemanju tehnologije in vlaganjih v digitalno infrastrukturo – Irska denimo beleži kar 91 % podjetij, ki že uporabljajo umetno inteligenco v vsakodnevnem poslovanju. Poročilo opozarja, da se globalni razkorak povečuje: v gospodarsko bolj razvitih državah umetno inteligenco uporablja približno 23 % prebivalstva, v manj razvitih državah pa le okoli 13 %, kar pomeni, da je več kot 3 milijarde ljudi še vedno popolnoma izključenih iz digitalnega ekosistema umetne inteligence.

Hitrost rasti umetne inteligence potrjuje njen status tehnologije splošnega namena (“general-purpose technology”), ki preoblikuje delo, izobraževanje in gospodarstvo. Po napovedih bi lahko do leta 2030 skoraj polovica vseh delovnih mest vključevala uporabo orodij umetne inteligence, kar postavlja izziv za podjetja in države, da zagotovijo pravično dostopnost in izobraževanje. Poročilo izpostavlja, da vlaganja v digitalno infrastrukturo, energetsko stabilnost in razvoj veščin neposredno vplivajo na to, kako hitro se umetna inteligenca uveljavlja v posamezni državi.

Kljub temu so številke impresivne. Microsoft ugotavlja, da UI vsako leto doseže več kot 400 milijonov novih uporabnikov in da se vsak mesec število aktivnih uporabnikov poveča za 15 %. Hkrati podjetje poudarja, da zgolj rast ne pomeni napredka – brez odgovornega razvoja, regulative in vključujočega dostopa obstaja nevarnost, da bo umetna inteligenca poglobila obstoječe neenakosti. Cilj, pravijo v Microsoftu, je ustvariti svet, kjer umetna inteligenca povečuje človeške zmožnosti, ne pa jih nadomešča.

Poročilo se zaključi s priporočilom, da morajo države vlagati v tri ključna področja: širitev dostopa do digitalne infrastrukture, krepitev znanja o uporabi umetne inteligence in razvoj politik, ki zagotavljajo njeno etično, odgovorno in vključujočo uporabo. Le tako bo mogoče zagotoviti, da umetna inteligenca ostane orodje napredka za vse, ne pa privilegij peščice.

Celotno poročilo je dostopno tukaj: https://www.microsoft.com/en-us/research/group/aiei/ai-diffusion/.