Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
V sredo zvečer so v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki odprli največjo in najobsežnejšo razstavo celoletnega projekta Upor/Buna/Revolt 1573–2023, in sicer Upor 1573–2023, s podnaslovom Razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573. Gre za kronološki pregled dogajanja po obdobjih nekje od sredine 19. stoletja pa vse do danes.
Razstava, ki je postavljena v vseh šestih novih razstaviščnih prostorih GBJ in je na ogled do 1. oktobra 2023, se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v umetnosti v preteklih 150 letih. Na razstavi so predstavljena dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek.
Direktor GBJ Goran Milovanović
Ob 400-letnici kmečkega upora pred 50 leti dogajanje veliko bolj slovesno kot danes
Po besedah direktorja GBJ Gorana Milovanovića so letos ob kulturnem prazniku na to temo že odprli razstavo, a so ugotovili, da bi bilo dobro narediti še večjo, »saj je prav, da tudi na ta način pokažemo in se spet spomnimo na ta zgodovinski dogodek, ki na nek način povezuje ta prostor, saj je Krško zaznamovano z Matijo Gubcem in vsemi dogodki, Kostanjevica ima na OŠ izjemen mozaik na to temo in kar nekaj del v naših zbirkah«. Po njegovih besedah ta dogodek tudi vse nas opominja, da si ta prostor delimo. »Žal nas neurja, ki so v zadnjem času skoraj vsak dan prisotna, spominjajo, da je ta prostor koherenten ter si ga delimo in si ga bomo delili tudi ob mejah,« je še dejal in predal besedo kustosu razstave Mihi Colnerju. Slednji je pojasnil, da je pričujoča razstava del obeleževanja 450. obletnice velikega slovensko-hrvaškega upora. Po njegovem je danes situacija zelo drugačna, kot je bilo ob praznovanju 400. ali 350. obletnice, ko je bilo dogajanje bolj svečano. »1. julija 1973 je bilo ravno na tem dvorišču, ko tu še ni bilo muzeja, veliko ljudsko zborovanje, na katerem je, po zapisih sodeč, prisostvovalo verjetno kar okoli 10 tisoč ljudi, in takrat je bil tudi odkrit kip Matije Gubca, ki stoji pod eno od tukajšnjih arkad proti vinski kleti in ga je posebej za to priložnost naredil Tone Kralj. V letošnjem letu je tega veliko manj, ker so se družbene okoliščine spremenile. Kmečki upor, ki je bil v javnem diskurzu prisoten praktično 150 let, se je v preteklih 30 letih zelo umaknil, saj danes na proslavah ne bomo videli državnega vrha, kot se je to dogajalo pred 50 leti,« je dejal Colner.
Kustos razstave Miha Colner
Omenil je še, da je sam upor leta 1573 relativno slabo dokumentiran, saj ne vemo čisto točno, kaj se je takrat dogajalo. Upor se je v javni sferi pojavil mnogo kasneje, po letu 1850, ko se je zgodila t. i. pomlad narodov. Da je upor prišel med ljudstvo, ni bilo odvisno od zgodovinopisja, ampak predvsem od umetnosti, je poudaril kustos razstave, saj so se takrat začeli pisati romani, delati gledališke predstave in ustvarjati likovna dela na temo kmečkega upora. Vse do leta 1918 oz. konca Avstro-Ogrske je kmečki upor povzemal značilno nacionalni naboj, saj so bili kmečki uporniki dojeti kot bojevniki za slovensko, hrvaško oz. slovansko stvar. Ker sta bila oba prostora, tako slovenski kot hrvaški, dolga leta kolonizirana s strani drugih imperijev, je po Colnerjevih navedbah vplivalo na to, da je mit o kmečkih upornikih ob pomanjkanju drugih zgodovinskih zgodb prišel na površje. Kot je še dodal, se z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije pojavi razredni element, ki se okrepi še v SFRJ, kjer so bili kmečki uporniki na eni strani izenačeni s partizani v času NOB in na drugi strani s socialističnim režimom. Matijo Gubca in druge kmečke upornike so v tem času interpretirali kot prve proletarce. »Z letom 1990 se ta diskurz skoraj popolnoma ustavi, nihče več ne govori o uporu, zakaj se to dogaja, lahko odgovor vsak poišče sam,« je izjavil.
Razstavo je uradno odprl krški župan Janez Kerin.
Colner je še izpostavil, da je vesel, da so uspeli, kljub temu da ta tema danes ni popularna, najti tudi sodobne oz. aktivne umetnike, ki so v realnem času preteklih desetih, dvajsetih let tematizirali kmečki upor z zelo sodobne perspektive. »Razstava je obsežna, materiala umetniških del, ki so bila narejena, je ogromno. Na razstavi niso samo likovna dela, ampak tudi dela, ki se navezujejo na gledališče, literaturo, film, strip itd.,« je opisal in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri nastajanju razstave.
Župan Kerin: Krško je Gubčevo mesto
Razstavo je z nagovorom odprl župan Mestne občine Krško Janez Kerin, ki je med drugim dejal, da se je uporniški duh kmetov globoko usidral v naše samozavedanje, čeprav se na prvi pogled zdi, da to ni tako. »V zadnjih desetletjih je spomin nanje nekoliko zamrl, zato sem izjemno vesel, da ste se partnerske organizacije povezale v ta celoletni čezmejni projekt in ga znova obudile. Danes s ponosom gledamo na ljudi, ki so se znali povezati, organizirati in upreti fevdalcem, ki so nenehno povečevali svoje zahteve do kmetov. Slovenski in hrvaški kmečki upor je bil tudi najbolje organiziran. Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je ostal v ljudskem spominu. O njihovem boju in pogumu govorimo še danes, skoraj pol tisočletja kasneje,« je povedal Kerin ter dodal, da sta Gubčev upor in njegovo javno mučenje tako v Sloveniji kot na Hrvaškem pridobila poseben status, saj sta navdihnila številne pisatelje in umetnike, tudi akademskega kiparja in slikarja Toneta Kralja z monumentalnima kiparskima upodobitvama Matije Gubca, prvega za Galerijo Božidar Jakac in drugega za osrednji krški trg, Trg Matije Gubca. »Krško je Gubčevo mesto, na to smo vsi Krčani ponosni,« je še poudaril Kerin.
Največja oz. najdaljša slika, ki je del razstave, meri celo več kot 7 metrov.
Del razstave tudi več kot 7 metrov dolga slika iz Narodne galerije
Direktor GBJ Milovanović se je zahvalil tudi Narodni galeriji, ki je posodila izjemno delo Gojmirja Antona Kosa, ki je dolgo točno 728 cm, se pravi več kot 7m dolgo sliko so uspeli pripeljati v razstavišče. Omenil je sicer, da so imeli željo pripeljati tudi še delo Krsta Hegedušića iz Beograda, pri čemer gre za monumentalno delo, daljše od 5 m, ki je viselo od leta 1948 in vse do leta 1996 v pisarni Josipa Broza – Tita, a bi bili stroški transporta preveliki. Za podporo se je zahvalil Krki d.d., Kostaku, MO Krško in Občini Kostanjevica na Krki, Ministrstvu za kulturo in Kleti Krško, ki je po koncu dogodka z degustacijo predstavila svoje nove izdelke.
Zbrani na odprtju razstave na dvorišču GBJ
Veliki kmečki upor iz leta 1573 se je v kolektivni spomin prostorov današnjih Slovenije in Hrvaške neizbrisljivo vtisnil v drugi polovici 19. stoletja. Takrat je ta pozabljeni dogodek zaradi konotacije boja slovanskih etničnih skupin v habsburškem in ogrskem imperiju dobil konstitutivni in emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah, Matija Gubec pa je postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti. Udarni politični potencial kmečkega upora, ki je postal simbol zgodovinskega boja za socialne in politične pravice deprivilegiranih, je v javni diskurz postavila prav umetnost.
Do pravega razcveta upodabljanja kmečkega upora in njegovih protagonistov je prišlo z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije, ko so bili uporni kmetje dojeti kot borci za osvoboditev slovanskega življa izpod tuje nadvlade. Med drugo svetovno vojno (1941–1945) se je lik Matije Gubca in duh kmečkega punta povezoval z uporom proti okupatorju, hkrati pa je Matijo Gubca kot hrvaškega junaka uporabljala tudi propaganda NDH. Največji razcvet tematiziranja kmečkega upora se je zgodil v obdobju SFR Jugoslavije (1945–1991), ko je bila ta zgodovinska epizoda enačena s proletarsko in socialistično revolucijo brezpravne raje proti kapitalskim (fevdalnim) elitam. Leta 1973 se je obeleževala 400. obletnica Velikega kmečkega upora in prav takrat je bilo ustvarjenih največ umetniških del na to temo. Po letu 1991, ko sta dokončno razpadla socialistični red in Jugoslavija, se je kmečki upor skoraj popolnoma umaknil iz javnih diskurzov in s tem tudi iz umetnosti.
Na razstavi se z deli predstavljajo naslednji umetniki: Antun Augustinčić, Alenka Bartl, Janez Bernik, Vera Dajht Kralj, Riko Debenjak, Marijan Detoni, Lojze Dolinar, Zorislav Drempetić Hrčić, Robert Frangeš Mihanović, Vito Globočnik, Željko Hegedušić, Oton Iveković, Vasilije Jordan, Jakob Klemenčič, Fedo Kulmer, Peter Kuntarič, Ivan Lovrenčić, Boštjan Kavčič, Gojmir Anton Kos, Ivan Kožarić, Tone Kralj, Miha Maleš, Erik Mavrič, France Mihelič, Franc Peršin, Darije Petković, Ferdinand Quiquerez, Branko Ružić, Ivan Seljak Čopič, Albert Sirk, Zlatko Sirotić, Matija Skurjeni, Miljenko Stančić, Marin Studin, Gabrijel Stupica, Kamilo Tompa, Sandra Vitaljić, Jože Volarič, Dušan Vukotić, Šime Vulas in drugi.
Razstava Upor 1573–2023 je del istoimenskega čezmejnega projekta mreže partnerskih muzejev, kjer z različnimi javnimi programi sodelujejo: Muzej seljačkih buna, Gornja Stubica, Kulturni dom Krško, Posavski muzej Brežice, Muzej Brdovec in Galerija Božidar Jakac – Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki.
Odprtja razstave so se med drugimi udeležili tudi kostanjeviški župan Robert Zagorc ter predstavniki slovenskih in hrvaških partnerskih muzejev.
R. R.
#povezujemoposavje
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
