Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V programu nastopajoči dijakinje in dijaki Gimnazije Brežice …

21. oktobra je Gimnazija Brežice, najstarejša srednja šola v Posavju, s slavnostno prireditvijo v Domu kulture Brežice obeležila osem desetletij svojega delovanja oz., kot so poimenovali, 80 let mladosti. Dijaki in profesorji, med katerimi je bilo tudi veliko nekdanjih, so jubilej počastili skupaj s predsednico države dr. Natašo Pirc Musar, ki je v svojem govoru poudarila, da brežiška gimnazija ni le šola, ampak je dom znanja.

»Naj bo današnji večer izraz hvaležnosti vsem, ki ste in so pomagali ustvarjati njene (Gimnazije Brežice, op. p.) skupne spomine, zahvala tistim, ki sooblikujemo njen danes, ter spodbuda vsem, ki bodo gradili njen jutri,« smo lahko uvodoma slišali glas dijakinje, od obeh povezovalcev prireditve, Ive Lazič in Gaja Ojsterška, pa: »Nocoj praznujemo – 80 let spominov, 80 let pisanja skupne zgodbe, ki je rodila veliko uspehov in obogatila mnoga življenja. Praznujemo osem desetletij znanja, napredka, kulture, izzivov in rasti – 80 let mladosti.«

… so izkoristili tudi priložnost za spominsko fotografijo s predsednico države.

»Gimnazija Brežice je prostor idej, raziskovanja, ustvarjalnosti in povezovanja«

Ravnatelj Uroš Škof, ki gimnazijo uspešno vodi od leta 2008, je v svojem nagovoru izpostavil, da je Gimnazija Brežice v osmih desetletjih postala pomemben steber znanja, kulture in skupnosti v Posavju. »Naša šola je prostor, kjer se že dolga leta prepletajo radovednost, odgovornost in človeška toplina. Tukaj so številne generacije mladih razvijale svoje talente, širile obzorja in gradile temelje za odgovorno življenje. Danes pa z enako predanostjo ustvarjamo pogoje, da bodo tudi prihodnje generacije lahko rasle v okolju, ki spodbuja znanje, ustvarjalnost in vrednote,« je povedal. Po njegovih besedah se ob tej priložnosti spominjajo vseh, ki so soustvarjali zgodbo njihove šole: profesorjev, ki so s predanostjo poučevali, dijakov, ki so z vedoželjnostjo rasli, in vseh, ki so prispevali k temu, da je brežiška gimnazija danes ugledna izobraževalna ustanova. »Ta jubilej je tudi izraz hvaležnosti – za znanje, vrednote in odnose, ki so se tukaj spletli. In ne nazadnje je to obveza, da iz preteklosti vzamemo najboljše in ga odgovorno prevedemo v prihodnost,« je dodal. Škof je spregovoril tudi o viziji šole: »Naša vizija ostaja ista in hkrati vedno nova: z odgovornim delom in prijaznim odnosom do visokih rezultatov ter do uspešnih in zadovoljnih ljudi. V tem stavku je ujeta zgodovina generacij – nešteto ur pogovora, branja, poskusov, vaj, zmag in tudi premislekov ob neuspehih, ki nas učijo vztrajnosti.«

Ravnatelj Gimnazije Brežice Uroš Škof

Ravnatelj je še dejal, da »Gimnazija Brežice danes ni le prostor pouka, je prostor idej, raziskovanja, ustvarjalnosti in povezovanja. V učilnicah, laboratorijih, telovadnici, knjižnici, na projektnih dnevih in v sodelovanju z domačo regijo ter svetom uresničujemo temeljne vrednote gimnazijskega izobraževanja: razgledanost, kritično mišljenje, spoštovanje jezika in kulture, znanstveno pismenost, estetski čut, telesno kulturo in državljansko zrelost.« Po njegovem jih prihodnost postavlja pred nove izzive: digitalna preobrazba, hitro spreminjajoče se učne vsebine, sodobne pedagoške metode. A njihova šola že danes krepi digitalne kompetence, uvaja interdisciplinarne pristope ter spodbuja podjetnost in raziskovalni duh, je poudaril in dodal, da bo z načrtovanimi izboljšavami in stalnim prilagajanjem njihova šola tudi v prihodnje ohranjala in krepila svoj pomen, ne le v lokalnem okolju, temveč tudi širše.

Predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar

»Danes ne obujamo le preteklosti, temveč tudi zremo v prihodnost. Naj bo praznik vseh, ki verjamemo v moč znanja, vrednost vzgoje in prihodnost, ki jo soustvarjamo skupaj. Naša zgodba je skupna – preteklost nas je oblikovala, sedanjost nas povezuje, prihodnost nas navdihuje,« je še poudaril Škof ter se zahvalil vsem, ki so z njimi pisali zgodovino, jo živijo danes in jo bodo soustvarjali v prihodnosti. »Verjamem, da bo naša šola tudi v prihodnje prostor, kjer bodo mlade oči sijale – z znanjem, ustvarjalnostjo in srčnostjo. Prostor, kjer se bodo rojevale ideje, rasle vrednote in krepila vera v boljši svet. Zaupajmo v prihodnost, ki jo bodo soustvarjali mladi – s svetlobo v očeh in znanjem v rokah. Srečno!« je zaključil svoj nagovor. Nato je k besedi povabil slavnostno govornico, predsednico republike dr. Natašo Pirc Musar.

Nastop gimnazijcev kot nekdanjega okteta Rožmarin

Predsednica države: Naj gimnazija ostane svetilnik znanja, dialoga in dobrega

Slednja je med drugim dejala, da ne gre le za število let obstoja gimnazije, ampak za »zgodbo generacij, ki so tu rasle, se učile, razvijale svoje sposobnosti in si tlakovale pot v življenje. To je zgodba spomina, poguma, ki povezuje tiste, ki so nekoč sedeli v teh klopeh, z vami, mladimi, ki danes stopate svojim sanjam naproti«. Poudarila je, da Gimnazija Brežice »ni le šola, je dom znanja, kjer preteklost ne spi, temveč tiho navdihuje prihodnost«. Po njenih besedah kot najstarejša šola v Posavju nosijo odgovornost vseh, ki so verjeli, da le z učenjem, trdim delom in odločnostjo lahko vplivamo na svojo usodo in bogatimo življenje skupnosti. Spomnila je, da je na tem mestu, kjer je danes gimnazija, nekoč stal samostan, ki je v vihri druge svetovne vojne postal nemška gimnazija, kjer je bila slovenska beseda sicer strogo prepovedana, ne pa tudi utišana in izbrisana, kajti slovenski jezik tudi v najtežjih časih ni zamrl. »In ko je leta 1945 v teh prostorih ponovno zazvenela slovenska beseda, se ni rodila le nova šola, ampak se je rodila obljuba prihodnosti, da bo znanje v slovenskem jeziku raslo in povezovalo generacije, ki bodo to deželo vodile naprej po poti napredka,« je dejala predsednica države in se dotaknila še umetne inteligence, ki se v današnjem času (pre)hitro razvija in vpliva tudi na življenja vseh, ki se izobražujejo. Mlade je nagovorila z nekaj navedenimi mislimi svetovnih mislecev, pri čemer je dejala: »Naj vas kritično razmišljanje o stanju v družbi in iskanju odgovorov na vprašanja, povezana s sodobnimi izzivi sveta, opogumita za spreminjanje sveta z umnostjo, povezovanje, sodelovanjem ter predvsem človekoljubjem in srčnostjo.« Profesoricam in profesorjem pa je položila na srce, da so tihi graditelji prihodnosti ter da njihovo delo ne pušča sledi le v zvezkih, temveč v življenjih mladih ljudi, ki jih skupaj s starši učijo ljubezni. Ob koncu nagovora je še povedala, naj bodo prihodnja desetletja Gimnazije Brežice »prežeta z iskrivo radovednostjo mladih, modrostjo učiteljev in pogumom. Naj ostane svetilnik znanja, dialoga in dobrega – za Brežice, za Slovenijo in za svet«.

Plesni nastop dijakinj gimnazije

Gimnazija Brežice je prvič svoja vrata odprla leta 1945. Šolanje v prostorih nekdanjega frančiškanskega samostana pa ima mnogo daljšo tradicijo, saj so menihi tu poučevali že leta 1668. Od leta 1733 je bil v omenjenih prostorih organiziran tudi visokošolski študij teologije. V času druge svetovne vojne so Nemci organizirali osemrazredno nemško gimnazijo in jo poimenovali po nemškem pesniku Anastasiusu Grünu. Šola je bila izjemno sodobno opremljena, imeli so kinoprojektorje, mikroskope in računala ter bogato knjižnico, profesorski zbor pa je bil akademsko dobro izobražen. Učni in občevalni jezik je bil seveda izključno nemški. Po koncu vojne, leta 1945, je tedanji ministrstvo za prosveto ustanovilo samostojno osemletno gimnazijo, ki je prevzela prostore, učila in opremo nekdanje nemške gimnazije. V prvem letu je bilo v šolo vpisanih 246 dijakov, ki so bili razporejeni v sedem oddelkov. V desetih letih po prvem vpisu je število dijakov naraslo na 750. Štirim letom nižje gimnazije je sledila mala matura in nato še štiri leta nadaljevanja šolanja na višji gimnaziji, ki so jo dijaki zaključili z veliko maturo. Leta 1953 je prvo maturo uspešno opravilo 22 maturantov.

Nova majhna gimnazija na vzhodnem obrobju Slovenije si je kljub vsem začetnim težavam že konec 40. let utrdila svojo prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru. Navdušeni dijaki so dosegali priznanja na športnih in kulturnih prireditvah, priznani so bili na lokalnih, republiških in zveznih jugoslovanskih mladinskih delovnih akcijah. Mladinska organizacija brežiške gimnazije je bila leta 1947 razglašena za drugo najboljšo med srednjimi šolami v Sloveniji. Na gimnaziji je v letih 1952 in 1953 prepeval oktet Rožmarin, ki ga je vodil Franc Baškovič, fantje so imeli prve nastope na gimnazijskih proslavah, oblečeni so bili v bele srajce in črne hlače, srčno stran vsakega pevca pa je krasila posebej izvezena črka, ki so skupaj sestavljale ime okteta – Rožmarin. Za vsako črko je bila zataknjena vejica rožmarina. Z naučenim programom so nastopali na celovečernih koncertih v Brežicah, Krškem, Dobovi in Krški vasi.

Podelitev plakete Občine Brežice ob 80-letnem jubileju Gimnazije Brežice

Brežiški župan Ivan Molan je prav tako nagovoril navzoče in med drugim izrazil prepričanje, da je vsak, ki je v teh osmih desetletjih prestopil prag gimnazije, s seboj odnesel ne le znanje, temveč tudi vrednoto delavnosti in sodelovanja. »Gimnazija je v tem prostoru postala temelj, na katerem so se oblikovale generacije izobraženih, predanih in ustvarjalnih ljudi, ki so in še vedno pomembno prispevajo k razvoju in identiteti naše regije Posavje. Med njimi je veliko zelo uspešnih ljudi, ki danes na svojih področjih s ponosom opravljajo pomembno nalogo. Ti so dokaz, da je šola prostor, kjer se s pomočjo in podporo učiteljev rojevajo nove ideje, rastejo vrednote in oblikujejo tudi prihodnji voditelji,« je poudaril in gimnaziji ob jubileju iskreno čestital ter vsem zaželel še naprej uspešno delo. Župan Molan je na koncu prireditve ravnatelju Škofu ob jubileju gimnazije podelil tudi plaketo Občine Brežice.

Dijaki z nastopom spomnili na gimnazijski oktet Rožmarin

Med sodelujočimi brežiškimi gimnazijci v programu izpostavljamo naslednje: že prej omenjena povezovalca Ivo Lazič in Gaja Ojsterška, samostojni igralni nastop mlade pisateljice Ule Bratkovič, Benjamina Ferka in Miho Kneza, ki sta zaigrala na čelu in klavirju, pevki Hano Grubič in Neli Škofca, ki sta se predstavili v duetu, recitatorja Laro Lisec in Jana Urbanča (ob tej priložnosti so na oder poklicali tudi pesnico Stanko Hrastelj in z njo pokramljali) ter Lijo Čurič kot vodjo šolske plesne skupine in avtorico plesne koreografije. Nastopili sta tudi Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Brežice, ki na šoli deluje že 13. šolsko leto ter ga vodita Simona Rožman Strnad in Dejan Jerončič, dijakinje in dijaki, ki so prikazali tudi nekaj telesnih veščin, ter fantovski ‘nonet’, ki je ponazarjal nekdanji oktet Rožmarin ter posebej za ta večer obudil preteklost in pesem izpred več kot sedmih desetletij.

Velik aplavz so namenili tudi profesorskemu zboru, zdajšnjim in nekdanjim profesorjem, ki so bili prisotni v dvorani, ter krojijo sedanjost gimnazije oz. so gradili njeno preteklost. Po uradnem delu so se obiskovalci še nekaj časa zadržali v preddverju dvorane ter ob razstavi gimnazijskih fotografij, klepetu in pogostitvi obujali spomine na preteklih osem desetletij Gimnazije Brežice.

R. R., foto: R. R., Daniel Novaković/STA in Foto Rožman

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.