Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V minulem torkovem poznem popoldnevu je potekalo v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom odprtje dveh razstav ob svetovnem dnevu Zemlje na temo ‘Naša moč, naš planet’ ter predstavitev knjige o gozdu.

… slikarska razstava o več kot 500 let stari lipi, ki raste v Budni vasi.

Našemu odnosu do matere Zemlje in gozda je uvodne misli namenil vodja brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Boris Bogovič: »Zavedamo se, da je na nas, gozdarjih, ki skrbimo za gozdni ekosistem, velika odgovornost. Verjamem, da bomo uspeli gospodariti tako, da se bo mnogonamenska in ekološka vloga gozdov po celem svetu samo še krepila. Gozdovi so eden najbolj ohranjenih ekosistemov na našem planetu, zato smo današnji 22. april, svetovni dan Zemlje, posvetili gozdnim učnim potem. Teh je v Sloveniji zelo veliko, lepo so urejene, izbrali pa smo 14 naj poti in na teh poteh je danes potekal dan odprtih vrat z osrednjo prireditvijo na radeški gozdni učni poti Savus (več TUKAJ).«

Župan Srečko Ocvirk je menil, da je treba pametno gospodariti z gozdovi, zanj skrbeti in jih negovati, če bomo želeli še naprej živeti v naravnem, neokrnjenem okolju. »V večjih mestih je gozd zgolj samo še športno-rekreacijska površina za prosti čas in sproščanje; ljudi, ki bi delali v gozdu, pa je vse težje najti,« je izpostavil na dogodku, ki je ponudil vpogled, kaj vse je gozd in kaj lahko storimo za to, da ostane takšen, kot je.

GOZD IMA SVOJ GLAS

Uvodne besede je zbranim namenil vodja brežiške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Boris Bogovič.

V svet zvokov, ki jih slišimo v slovenskih pragozdovih in gozdnih rezervatih, je prisotne popeljal biolog in glasbenik Blaž Režonja, ki živi ob vznožju mariborskega Pohorja. »Gozdovi širom Slovenije so me od nekdaj fascinirali in ko se sprehajaš skozi gozd po napornem tednu, ugotoviš, da gozd nima samo bioloških prednosti, o katerih nas zvesto poučujejo, ne gre samo za ekosisteme, uravnavanje podnebja ali temperature v vročih poletjih – gre tudi za človeške stvari, ki jih potrebujemo vsak dan za naše dobro počutje. V naših gozdovih se dogaja marsikaj, še posebej, če jim prisluhnemo s tako dobrimi ušesi, kot jih imajo gozdni prebivalci, gozdne živali,« je omenil in predstavil umetniški projekt, namenjen raziskovanju zvoka v gozdu, kot je šelestenje listov, šumenje potoka, petje ptic itd. Obiskal je 14 gozdnih rezervatov, med drugim tudi edini nižinski gozd v Sloveniji, Krakovski pragozd v bližini Kostanjevica na Krki. Med obiski gozdov je prisluhnil zvokom, jih posnel in nato pripravil 14 lično urejenih plakatov z zapisi o bioloških in zvočnih značilnosti, ki jih je našel. »Za naše slovenske pragozdove lahko storimo največ, da jih pustimo čim bolj pri miru,« je zaključil.

KOLIKO DREVESNIH VRST POZNAMO?

Biolog in glasbenik Blaž Režonja, ki živi ob vznožju mariborskega Pohorja, je raziskoval zvok v 14 slovenskih gozdni rezervatih.

O pomenu gozda, njegovega ekosistema in naši skrbi zanj je spregovorila dr. Mateja Kišek Vovk, strokovnjakinja s področja gozdarstva, dendrologije in gozdne genetike, ki je odraščala na domačiji v Močilnem v radeški občini, kjer še vedno stoji več kot 300 let star kostanj. Njeno najnovejše knjižno delo je monografija Drevesa Slovenije in vse tisto, česar niste še nikoli slišali o njih, ki je nastala iz pisnih zapiskov in terenskih opazovanj. V knjigi na poljuden način predstavlja raznolikost drevesnih vrst, ki bogatijo slovenske gozdove, parke in urbana okolja. »Naš dom je ta naša Zemlja in prav je, da razmišljamo tudi o tem, kako mačehovsko se obnašamo do tega našega edinega doma,« je povabila k razmišljanju o našem odnosu do planeta, na katerem živimo in katerega pomemben del je gozd in drevesa v njem. »Vsako leto izumre najmanj dva tisoč različnih vrst rastlin in živali. To vemo, to prepoznamo, imamo na seznamih, kar izginja pred našimi očmi. Hitrost izginjanja vseh teh vrst je največja v zgodovini človeštva, še nikoli se to ni odvijalo tako hitro. Poleg tega je za nami zadnjih osem najtoplejših let v zgodovini meritev temperature. Podnebne spremembe so tukaj, držijo nas za ovratnik, in naša naloga je, da se z njimi soočimo,« je spodbudila k ustvarjanju drugačne podobe, v kateri imajo svojo vlogo tudi gozdovi. »Gozdove smo podedovali in naši predniki so stoletja z njimi gospodarili po principu sonaravnosti in trajnosti. To je eden od razlogov, zakaj imamo v Sloveniji tako zelo veliko drevesnih vrst. 71 jih je. Na Finskem, na primer, raste samo 20 avtohtonih drevesnih vrst, čeprav imajo večjo gozdnatost, kot jo imamo mi. V svetu je sicer več 60 tisoč različnih drevesnih vrst in med njimi je veliko takšnih, ki so na robu izumrtja,« se je še malo poigrala s številkami, ki so morda celo bolj ’zgovorne’ kot besede.

Dr. Mateja Kišek Vovk, strokovnjakinja s področja gozdarstva, dendrologije in gozdne genetike z Močilnega je napisala obsežno monografijo o gozdnih vrstah v Sloveniji.

V zadnjem delu svojega govora se je dotaknila še vloge dreves, kakšne skrivnosti se skrivajo v njihovih krošnjah in tudi koreninah, ter povabila k branju monografije, v kateri je opisana tudi lipa: »To je drevo, ki je najbolj slovensko med slovenskimi drevesi, ker smo ji sami nadeli to vlogo. V globoki senci mogočnih lip stojijo vaške cerkve in kapele, pod vaško lipo se je nekoč družilo, veseljačilo, se prepiralo, reševalo spore, takšne in drugačne, in pod lipo se je tudi delila pravica. Lipa je človeku vedno le pomagala – v poletni pripeki je vabila v hlad pod svojo mogočno krošnjo in tudi v otožni starosti ni nehala rasti.«

V zaključku je Mateja Kišek Vovk še zaželela: »Varujmo ta naš košček zemlje, da bo še dolgo zelenil za nas in za vse tiste, ki prihajajo za nami.«

ČEBELE, ČEBELARJI, MEDOVITE RASTLINE

V imenu Čebelarskega društva Sevnica, ki je v lanskem letu obeležilo 90 let delovanja (več TUKAJ), je navzočim namenil nekaj besed predsednik društva Franc Stopar ter spomnil na čebele, pomembne opraševalke. »Če čebel ne bi bilo, bi verjetno narava ne bila takšna, kot je danes, a tako kot se vse spreminja, se tudi narava,« je poudaril in nadaljeval, da čebelarji niso samo pridelovalci okusnega medu, temveč so zelo aktivni pri zasaditvah medovitih rastlin, kamor sodijo tudi lipe (te sodijo v skupino najbolj medovitih rastlin), ter povabil k temu tudi vse ostale.

IZOBRAŽEVALNI-DOKUMENTARNI FILM ’LIPA’

Profesorica likovnega pedagogike in vodja likovne sekcije Art Lipa KUD Budna vas Elena Sigmund je predstavila nastajanje razstavljenih slikarskih del.

K razmišljanju o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi gozd še naprej zelenél in vabil v svoje naročje, je prisotne povabil tudi inženir gozdarstva Jože Prah ob predstavitvi kratkega dokumentarnega filma z naslovom Lipa. »Moram reči, da se v zadnjem obdobju veliko govori o zeleni ekonomiji, zelenih trgih in zelenih programih. V naši skupnosti so največje nevarnosti zmanjšanje kmetijske pridelave in zmanjšanje kakovosti oskrbe z vodo. Vse pogosteje smo izpostavljeni nestabilnim vremenskim pojavom, naraščajo zdravstvena tveganja, medčloveška nestrpnost in odpor do drugačnosti, zato je smiselno razvijati naše okolje v treh stebrih – turizmu, gozdu, lesu in vodi ter hrani. Najti moramo rešitve, ki bodo sprejemljive za vse. V naravi, gozdu in človeški skupnosti želimo krepiti moč prasile ljubezni, ki nas nagovarja skozi nove paradigme, in sicer v povezovanju, združevanju, spoštovanju in prenosu znanja, inovativnost, prilagodljivosti in odgovornosti. Razumevanje teh prepletenosti vodi v pravičen odnos do okolja in omogoča trajnost sonaravnega bivanja sedanjih in prihodnjih generacij …« je nizal misli o smislu bivanja, kjer je pomembno ustvarjanje povezav in ne iskanje razlik. Ob tem je postavil vprašanja, ali se znamo poslušati, biti iskreni, smo sposobni premagati revščino, pohlep in nadutost; imamo vizijo skupnosti; znamo biti vsak dan odprti, aktivni in predvsem srčni. »Z izobraževalno-dokumentarnim filmom ’Lipa’ dokazujemo, da to zmoremo, znamo,« je poudaril.

LIPA NA SLIKARSKIH PLATNIH

O veliki domači lipi, ki so jo na lanskoletni poletni slikarski koloniji upodabljali članice in člani likovne sekcije Art Lipa KUD Budna v okviru avtorskega programa Male Akademije, je predstavila mentorica Elena Sigmund: »Razstava o lipi predstavlja poseben poklon slovenskemu drevesu – lipi, ki že stoletja simbolizira srce naroda, skupnosti in domačnosti. Umetnost, ki nastaja v neposrednem stiku z naravo, nas uči spoštovanja do okolja, hkrati pa spodbuja razmislek o vrednotah, ki jih želimo ohranjati za prihodnje generacije. Osrednji motiv razstave je več kot 500 let stara lipa iz Budne vasi, ki so jo ustvarjalci upodabljali v različnih likovnih tehnikah in materialih. Naloga je bila še posebej izzivalna – vsi udeleženci so slikali isti motiv, a vsak dan v drugi tehniki: od oglja, do akvarela pa tempere in suhega pastela. S tem so se slikarji poglobili v strukturo drevesa, njegov značaj in simboliko, a hkrati iskali lastni izraz in pogled na isti prizor. Vsaka poteza je postala raziskovanje strukture, svetlobe, ritma narave ter dragocena izkušnja učenja, ki je obogatila tako mlajše kot izkušene ustvarjalce. Razstava ni le prikaz umetniških del, temveč tudi prikaz rasti, učenja in povezanosti skozi umetnost. V času, ko so otroci pogosto preplavljeni z zasloni, hitrimi informacijami in pomanjkanjem stika z naravo, je tovrstno ustvarjanje dragoceno. Umirjeno sedenje pod drevesom, opazovanje listov, svetlobe, sence in gibanja vetra, spodbuja zbranost, pozornost in stik z okoljem. Narava ostaja najboljši učitelj slikarjev – uči nas potrpežljivosti in sposobnosti videti več kot le oblike. Lipa kot simbol v tem kontekstu ni le motiv, ampak duhovna osnova razumevanja našega prostora in sebe v njem. Poleg umetniškega ustvarjanja je skupina sodelovala tudi v snemanju dokumentarnega filma Tipično slovensko: lipa, kar je bila izjemna izkušnja za vse udeležence. Za povabilo k sodelovanju in pomoč se iskreno zahvaljujemo Jožetu Prahu in Milici Prešeren.«

Odlično zasnovan dogodek v sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije s KŠTM Sevnica, Občino Sevnica, JSKD OI Sevnica in KUD Budna vas so obogatil pesmi MePZ PD Lisca Opojna zlatica. Prireditev je povezovala Annemarie Culetto.

S. R.

#povezujemoposavje

Delite na Facebook

Tweet

Sledite nam

Shranite

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.