Čeprav se zdi nenavadno, takšni pojavi niso redki in so ob določenih vremenskih razmerah celo povsem pričakovani, pojasnjujejo na Meteoinfo Slovenija. 

Čeprav točo pogosto povezujemo z vročimi poletnimi popoldnevi, visoka temperatura ni pogoj za njen nastanek. 

“Ključna je temperaturna razlika med nižjimi in višjimi plastmi ozračja, ki omogoča močna dviganja zraka in razvoj nevihtnih oblakov, v katerih nastajajo ledena zrna,” dodajajo. 

Kot so še zapisali, se lahko tudi poleti ob prehodih vremenskih front v višjih plasteh ozračja zadržuje občutno hladnejši zrak, takšne razmere pa so dovolj za nastanek toče. 

“Temperatura v zgornjem delu nevihtnega oblaka je vse leto globoko pod ničlo. To pomeni, da so ledena zrna v razviti nevihtni celici vedno prisotna, ne glede na temperaturo pri tleh. Če je pri tleh zelo toplo, se manjša ledena zrna pogosto stalijo, še preden dosežejo tla, medtem ko ob hladnem vremenu ostanejo zamrznjena vse do tal, zato sta sodra in drobna toča pogosti tudi pri nižjih temperaturah,” pojasnjujejo meteorologi. 

Naš prognostnik Rok Nosan ob tem navaja podatke Arsa in analize vseh postaj, ki merijo temperaturo in beležijo vremenske pojave. Analiza kaže, da se toča najpogosteje pojavlja ob dnevih z maksimalno temperaturo med 20 do 25 stopinj Celzija. 

“Zanimiv pa je tudi podatek, da je pri temperaturah 30-35 C zabeleženih približno toliko dni s točo kot pri temperaturah 10-15 C, kar jasno kaže, da visoka temperatura pri tleh ni odločilen dejavnik pri nastanku toče,” še pojasnjuje Nosan.