Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »
(znanstveni muzej – CosmoCaixa)
Petdnevno dijaško raziskovanje Barcelone se je pričelo v znanstvenem muzeju Cosmocaixa, kjer so se dijaki v soočili s kolosalnim Foucaultovim nihalom, kar je bil uvod v številne eksperimente na področju biologije, geologije, kemije, fizike in astronomije, ki so jih dijaki izvajali samostojno.
Na nivo »-5« pod zemeljsko površino je vodila spiralna pot, ki se je na ustrezni razdalji ovijala okoli drevesa, dvignjenega iz tal. Razsežnost prostora, v katerem je postavljen muzej, je presenečala, videti je bilo, da ima znanost tukaj posvečeno mesto. V okolici simulacije poplavljenega pragozda v naravni velikosti, v družbi ostankov pradavnine in izkopanin so dijaki snemali in izpolnjevali delovne naloge. Čas je mineval hitro, tako kot smo se premaknili na časovni premici s točke nastanka vesolja do moderne dobe, nekaj milijard let stran. Takrat in tam se je človek sebi zdel le kot neznaten delček vesolja, eksperiment sam zase.
(Muzej na prostem – Park Guell)
Dan se je prevesil v pričakovanje raziskovanja Gaudijeve sledi. Ko se je namreč Antoni Gaudi leta 1868 s 16 leti odpravil v Barcelono z željo postati arhitekt, je imel velike načrte, ki pa jih je sprva le stežka uresničeval. Kar deset let je potreboval, da je zaključil študij, na koncu katerega je ravnatelj šole zanj rekel: »Ne vem, ali je genij ali norec, to bo pokazal čas.« Če ne bi bilo ponudbe petičneža z obrobja mesta, ki je želel »elito ločiti od amorfne gmote« s posebno ureditvijo četrti, bi mladi Gaudi verjetno ostal le eden v vrsti mnogih, tako pa je postal najbolj prepoznaven obraz Barcelone in človek, ki je dokazal, da so ideje najmočnejše. Vse se je pričelo v parku Guell, ki ga je po naročilu preoblikoval v modernistično, avantgardno naselje, ki še danes deluje nekako pravljično. Dijaki so Park Guell videli v drugem poskusu, po parku je čutiti pridih modernizma, pa čeprav je preteklo že več kot stoletje od njegovega nastanka, raziskovanja so se lotili kar sami s karto in kontrolnimi točkami, ki so jih morali sami najti, nekatere so bile nenapovedano postavljene zunaj ograje parka, kar pa jih ni ustavilo, svoje znanje pa so utrdili tudi z obiskom 4D kina, namenjenega izključno Gaudijevemu življenju.
(Las Ramblas)
Na Gaudija je dijake spomnil spomnil tudi obisk znamenite ulice Rambla, pogled do Case Batlo in Case Milo ter seveda obisk največje znamenitosti Barcelone, bazilike Sagrada Familia, za katero je tudi sam arhitekt že vedel, da je ne bo dokončal. Njegovo prepričanje, da »se njegovi stranki ne mudi«, so očito prevzeli tudi današnji Katalonci in stavbe kar nočejo končati. Veličino objekta so dijaki spoznali tudi po vzponu na enega od dveh stolpov, ki tridimenzionalno sporoča svetopisemsko sporočilo, vklesano v kamen. Na številna vprašanja pa je odgovore ponujal kar sam audio vodič, ki je prišel zelo prav v digitalni obliki skupaj z nakupom karte. Dijaki so svoje naloge opravili izjemno, nekaj časa pa je ostalo tudi za preprosto početje v tišini – čudenju, da si človek lahko omisli kaj takega.
(Sagrada Familia)
V realnost današnjega časa so nas vrnili številni prevozi z enega dela mesta na drugi, večinoma pod zemljo in po zelo primerni ceni za dijaški žep. Tako smo zlahka dosegli hrib Monjuic z Olimpijskim muzejem in gradom Montjuic, ki je mesto v svoji zgodovini prizadejal veliko več bolečin kot pa sreče, najprej kot točka, s kater se je obstreljevalo mesto v imenu španske krone, kasneje pa kot zapor za protišpansko misleče Katalonce. Prve slovenske olimpijske medalje izhajajo prav od tu, leto dni po slovenski osamosvojitvi, nedaleč stran od parka. Pridih športa je čutili na vsakem koraku, šport je tu nekakšna industrija, kar so nekateri občutili ob obisku muzeja FC Barcelona nedaleč stran od štadiona Camp Nou.
(Olimpijski muzej – Utrinek)
Številnim korakom po mestu se javnim prevozom navkljub ni bilo mogoče izogniti, dnevni merilci so numerično presegali dolžino malega maratona, kar se je poznalo, ko je bilo potrebno iti počivat. A kljub temu si je spremljevalec večkrat zaželel, da bi se jim baterije izpraznile kakšno uro prej. Prehranjevanje v lastni režiji je povzročilo uživanje številnih različnih menijev, nekaj njih tudi s španskim pridihom. Največkrat v lastnih apartmajih, ki sta nudila vso potrebno udobje za petdnevno bivanje, in se je v njih vseeno najboljše jedlo, tudi z avoljo dostavljalcev hrane.
Nočni obisk plaže Barceloneta ni zadoščal, da bi se kdo približal vodi, je pa bližina akvarija bila tista, ki je vse prepričala, da preverijo, kje v mestu bivajo pingvini in kako izgledajo morski psi od blizu.
(Barcelona ponoči)
Ob reševanju kviza in pisanju dnevnikov bivanja smo vsi udeleženci še enkrat osmislili strokovno ekskurzijo, na koncu pa je ostal nerazkrit Misterij treh izginulih rogljičkov in popitega soka v Baznem taboru 2, ki bi skoraj zamajal fizikalno teorijo, da materija ne more nastati iz nič in ne more kar izginiti.
Več o ekskurziji Srednje šole Krško na spletni strani spremljevalca:
https://matej.info/wp/barcelona-strokovna-ekskurzija/
Vir: prof. Matej Mlakar
Snemanje video
Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...
Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.
Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.
