Po podatkih Policije med najpogostejšimi vzroki za nesreče motoristov letos izstopajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani oziroma v napačni smeri ter neupoštevanje pravil o prednosti, pri čemer je pogosto prisoten tudi alkohol. Prav tako opozarjajo, da neuporaba zaščitne čelade močno poveča tveganje za najhujše posledice v nesrečah. 

“Lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti,” opozarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP). Poletni meseci poleg gostejšega prometa prinašajo tudi višje temperature, ki dokazano povečajo tveganje za nesreče za 12 do 20 odstotkov. K temu prispevajo še utrujenost, nezbranost in – žal – pogosta prisotnost alkohola pri voznikih v prometu.

Statistika kaže, da so kar polovico vseh prometnih nesreč z udeležbo motoristov v letošnjem letu povzročili motoristi sami. V šestih primerih smrtnih nesreč, v katerih je umrl motorist, je bil povzročitelj prav on sam, prav tako obe letošnji smrtni žrtvi med vozniki mopedov. Med hudo telesno poškodovanimi motoristi je tudi veliko primerov t. i. samoudeležbe – ko motorist zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubi nadzor nad svojim motociklom in pade ali trči brez vpliva drugega udeleženca. To potrjuje opozorila strokovnjakov, da vozniki enoslednih vozil pogosto precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti.

Vožnja pod vplivom alkohola pri motoristih ostaja velik problem. V letošnjem letu je bil alkohol prisoten v približno 7 % vseh prometnih nesreč z udeležbo motoristov. Že ena sama odločitev za vožnjo pod vplivom lahko vodi v tragedijo – med letošnjimi smrtnimi žrtvami je tudi voznik motornega kolesa, ki je vozil pod vplivom alkohola. Alkohol zmanjšuje zbranost in podaljšuje reakcijski čas, zato je kombinacija motocikla in alkohola posebej tvegana; brez jasne presoje in hitrih refleksov motorist na cesti praktično nima možnosti, da bi se izognil nevarnosti.

Eden od mopedistov, ki so se letos smrtno ponesrečili, je bil brez zaščitne čelade. “Vsaka nesreča ima svojo zgodbo, a nekatere bi bilo mogoče preprečiti. Motoristi, uporabljajte predpisano motoristično zaščitno opremo, osredotočite se in prilagodite hitrost vožnje razmeram na cesti, upoštevajte cestnoprometne predpise, ne vozite pod vplivom alkohola in drog. Vse udeležence v cestnem prometu pa pozivamo k strpnosti na cesti, umirjeni vožnji in spoštovanju drugih udeležencev cestnega prometa,” poudarjajo pri AVP. 

Z drugimi besedami: z motorjem na cesti ni prostora za nepremišljene napake – vsaka je lahko usodna.

Za varnejšo vožnjo in zmanjšanje tveganj na cesti AVP motoristom svetuje naslednje:

Pred vsako vožnjo preverite tehnično brezhibnost motornega kolesa (zavore, pnevmatike, luči, verigo in druge vitalne dele). Le brezhiben motor vam lahko zagotavlja pričakovane vozne lastnosti.

Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola ali drugih drog. Vaše reakcije in presoja se pod vplivom substanc močno poslabšajo, kar je na motorju recept za katastrofo.

Vedno uporabljajte zaščitno čelado in ostalo motoristično opremo (ščitniki, jakna, rokavice, primerna obutev). Tudi pri vožnji z mopedom ali kolesom s pomožnim motorjem (do 25 km/h) ne podcenjujte pomena zaščitne opreme – ob padcu vas lahko reši pred hudimi poškodbami.

Ne vozite prehitro. Prevelika hitrost bistveno poveča verjetnost padca ali trčenja, podaljšuje vašo zavorno pot in zmanjša čas za reakcijo. S prehitro vožnjo lahko presenetite druge voznike, ki vas morda sploh ne pričakujejo. Vedno prilagodite hitrost razmeram in omejitvam.

Vozite z vedno prižganimi lučmi in po možnosti nosite odsevni brezrokavnik ali oblačila živih barv. Boljša vidnost pomeni, da vas bodo drugi vozniki hitreje opazili – vidnost je ključni element varnosti v prometu.

Bodite posebej pozorni na vozila, ki zavijajo, da vas njihovi vozniki ne spregledajo. Prav tako pazite pri vožnji ob večjih vozilih (tovornjakih, avtobusih) in se jim ne približujte preveč izza boka ali ob boku, da ne padete v njihov mrtvi kot. Če vas voznik tovornjaka ne more videti v ogledalu, pomeni, da ste zanj nevidni!

V ovinkih preudarno. Pri nagibanju skozi ovinek pazite, da s telesom ali motociklom ne prečkate ločilne črte na sredini vozišča. Nenaden premik preko sredine lahko pomeni čelno trčenje z nasproti vozečim vozilom.

Raje se na pot odpravite v skupini kot sami. Več motoristov skupaj je praviloma bolje vidnih, poleg tega lahko skupina poskrbi za večjo disciplino in da si med seboj pomagate v primeru težav. Nikakor pa se ne preizkušajte ali tekmujte med seboj – ceste niso prostor za dirke.

Bodite pozorni na stanje cestišča. Neravnine, pesek, mokro ali spolzko cestišče – vse to so pogoste pasti za motoriste. Če opazite takšne razmere, zmanjšajte hitrost in vozite še posebej previdno.

Preizkušanje motorja in svojih sposobnosti izvajajte na varnem poligonu, ne na javnih cestah. Hitro pospeševanje, ekstremno nagibanje v ovinkih in druge veščine raje povadite v nadzorovanem okolju (na tečaju varne vožnje ali poligonu). Na cesti so situacije preveč nepredvidljive za takšne poskuse.

Vlagajte v svoje znanje. Priporočljivo je, da se občasno udeležite dodatnih usposabljanj in kondicijskih voženj za motoriste. Tako obnovite svoje znanje in veščine, hkrati pa se seznanite z največjimi pastmi, kot so prehitro polaganje ovinkov, izsiljevanje prednosti ter nečisto ali mokro cestišče. Več znanja pomeni več varnosti in samozavesti na cesti.

Pred vsako vožnjo ocenite svoje psihofizično stanje. Že blaga utrujenost, slaba volja ali neprespanost lahko kritično vplivajo na sposobnost osredotočanja na vožnjo in upočasnijo reakcije v kritičnih trenutkih, ko je treba odreagirati v delčku sekunde. Pri daljših vožnjah poskrbite za redno hidracijo (uživajte brezalkoholne ali izotonične napitke) in si vzemite dovolj časa za počitek.

Vozite strpno in defenzivno. To pomeni, da predvidevate nevarnosti in ste na cesti pripravljeni pravočasno reagirati. Med vožnjo bodite tudi pozorni na opozorilne table ob cesti, ki so namenjene prav vam, in njihova navodila dosledno upoštevajte. Le psihično in fizično dobro pripravljen motorist, ki vozi preudarno, lahko varno uživa v vožnji in se izogne nevarnim situacijam.

Motoriste je težje opaziti – njihova ožja silhueta pomeni, da jih lažje spregledamo, zlasti v vzvratnih in stranskih ogledalih.

Vedno preverite mrtvi kot – motorist se lahko nahaja točno tam, kjer ga ne vidite. Uporabljajte dodatna ogledala in se ozirajte čez ramo.

Tudi majhen predmet zakrije motorista – že svinčnik v iztegnjeni roki lahko zakrije motorista, oddaljenega le 30 metrov.

Povečana previdnost v križiščih – motoriste je težje zaznati, njihovo hitrost pa težje oceniti. Bodite pozorni, da jim ne odvzamete prednosti.

Ne zanašajte se le na utripalke – motoristi včasih pozabijo izklopiti smerokaz. Presojajte njihovo namero tudi po položaju in hitrosti.

Posebna previdnost na gorskih cestah in v ovinkih – motoristi vozijo blizu ločilnih črt in se z nagibom telesa lahko pomaknejo na vašo stran.

Pred vključevanjem na cesto dvakrat preverite, ali je pot prosta – motorista lahko zakrije že ulična svetilka, prometni znak ali A-stebriček avtomobila.

Motorist nima zaščitne karoserije – zato so poškodbe ob trku lahko zelo hude. Vozite defenzivno in s primerno varnostno razdaljo.

Strpnost rešuje življenja – tako kot motoristi do vas bodite tudi vi spoštljivi in pozorni do njih.

Vozimo previdno – vsi! – z večjo medsebojno strpnostjo, previdnostjo in spoštovanjem prometnih pravil lahko preprečimo mnoge nesreče. Motoristom želimo varno in prijetno motoristično sezono, vsem voznikom pa veliko varnih kilometrov in pazljivo vožnjo!