Avtor tega prispevka je Posavski obzornik. Vabljeni k branju Posavski obzornik »

V Brežicah so, kot je že v navadi, dva dneva pred slovenskim kulturnim praznikom na osrednji občinski slovesnosti v organizaciji Zveze kulturnih društev Brežice podelili priznanja in odličja letošnjim enajstim nagrajencem s področja ljubiteljske kulture v brežiški občini. Podelili so dve častni priznanji, po dve zlati in srebrni odličji, bronasto odličje ter štiri priznanja ZKD Brežice za leto 2023.

Predsednik ZKD Brežice Jože Denžič je častni priznanji podelil Ignacu Slakonji (KUD Anton Kreč Čatež ob Savi) in Vinku Šebreku (Društvo Fotoklub Brežice in Društvo za oživitev mesta Brežice), zlati odličji sta šli v roke Aleksandru Rožmanu (KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi) in Nevenki Rušković (Društvo likovnikov Brežice), srebrni odličji sta prejela Marko Blaževič (Kulturno društvo Kapele) in Amir Tokić (KD Mešani pevski zbor Viva Brežice), prejemnica bronastega odličja je Vokalna skupina Aria (Kulturno društvo Zvezda Dobova), priznanja pa so si prislužili Mitja Hribar (Trobilna sekcija Trobsi, KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi), Diana Kosar (Kulturno društvo Drugi oder), Rok Libenšek (Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče) in Nastja Rajkovič (Plesno društvo Imani). Kot je pred podelitvijo navedel Denžič, je dobitnike priznanj in odličij na podlagi prispelih vlog določil UO ZKD Brežice skupaj z zunanjimi člani Mileno Jesenko, Dragutinom Križanićem in Francem Kenetom.

Predstavitev Ignaca Slakonje …

Ignac Slakonja, zborovodja in organist, je prve korake v igranju na orgle naredil kot dijak pri frančiškanih v Mariboru. Po vrnitvi je na Čatežu ob Savi prevzel vodenje moškega zbora, leta 1964 pa je že vodil mešani zbor. Dobrih pet let je krepil pevske vrste Moškega pevskega zbora PD Svoboda bratov Milavcev Brežice pod vodstvom Franca Baškoviča. Leta 1998 je bil pobudnik, da čateški mešani pevski zbor preraste v kulturno društvo, ki mu je nato skoraj desetletje tudi predsedoval. Od takrat je neomajen vir energije kulturnega življenja v kraju, saj skoraj ni prireditve, kjer ne bi zapeli »njegovi« pevke in pevci. Leta 2000 je postal tudi zborovodja Moškega pevskega zbora Slavček Velika Dolina, leta 2003 še Moškega pevskega zbora Društva upokojencev Brežice, leto kasneje pa je prevzel mentorstvo Ljudskih pevk Žejno v domačem KUD Anton Kreč. Številčnost zborov iz različnih krajev, ki jih je vodil, ga je spodbudila k srečevanjem na skupnih prireditvah ter kulturnemu sodelovanju med društvi, skupinami in posamezniki. Je sicer samouk, kljub temu pa so nastopi njegovih pevskih zasedb na območnih revijah in koncertih skrbno pripravljeni. Šele po upokojitvi se je začel izobraževati tudi na glasbenem področju. Uspešno je opravil zborovodsko šolo in vokalno tehniko pri JSKD, pridobljeno znanje pa redno uporablja pri svojem delu, ki ga krasijo umirjenost, potrpežljivost in dobrosrčnost. Je prejemnik zlatega odličja ZKD Brežice za leto 2009 in oktobrske nagrade Občine Brežice leta 2011. Škofija Novo mesto mu je leta 2019 za 60-letno delo v cerkveni glasbi podelila najvišje škofijsko priznanje, odličje sv. Jožefa.

… in Vinka Šebreka

Vinka Šebreka je službena kariera vodila po različnih krajih, zato je v posameznih obdobjih deloval predvsem na Hrvaškem, ves čas pa je skrbel za stik in spremljanje dogajanja na področjih fotografije in ljubiteljske kulture tudi v občini Brežice. Zaradi njegovega širokega mednarodnega delovanja je brežiška fotografska kulturna krajina že desetletja drugačna in bogatejša. Predvsem po upokojitvi je postal nepogrešljivi sooblikovalec brežiškega fotografskega in ljubiteljskega utripa. S fotografijo se ukvarja že od dijaških let oz. od leta 1958. Je član Fotokluba Zagreb, Društva Fotoklub Brežice in Društva za oživitev mesta Brežice ter častni član šestih fotografskih klubov na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji in Romuniji. Med letoma 1974 in 1984 je bil predsednik Foto kino kluba Brežice in od 1997 do 2010 predsednik Fotokluba Zagreb. Je prejemnik več priznanj, med drugimi tudi priznanja Občine Brežice in male plakete Občine Krško. Za izjemne rezultate v fotografskih in drugih društvih je prejel več visokih republiških odličij in društvenih nagrad ter številna strokovna priznanja, plakete in pohvale. Udeleževal se je številnih fotografskih natečajev na vseh celinah. Bil je član žirij na številnih klubskih domačih in mednarodnih natečajih in razstavah.

V svoji bogati fotografski karieri je doma in po svetu sodeloval na več kot 100 skupnih razstavah in na 90 žiriranih mednarodnih razstavah izrazne (umetniške) fotografije. Za njim je več kot 40 samostojnih avtorskih razstav v Sloveniji, Italiji, Angliji, Indoneziji, Avstriji, Romuniji, Indiji, na Hrvaškem, Madžarskem in Japonskem. Veliko časa je posvetil tudi fotoreporterski dejavnosti in fotografskemu delovanju v brežiški občini in Posavju. Bil je med ustanovnimi člani Društva Fotoklub Brežice, kot član Društva za oživitev mesta Brežice pa s svojo strokovnostjo dopolnjuje raznoliko aktivnost društva. Ravno skozi aktivno delovanje v obeh društvih je v zadnjih desetletjih pustil velik pečat v občini Brežice. Njegove razstave v Brežicah, kot so npr. Tik ob morju (2017), Zgodbe o konjih in ljudeh (2020–2021) ter zadnja Tempus fugit (2023–2024), ga predstavljajo kot tehnično dovršenega fotografa z izjemnim čutom za pripoved in odnos z gledalcem. Njegove fotografije pritegnejo, srečanje z njim pa ponuja obiskovalcem in drugim fotografom nove vpoglede in znanja.

Avšič Bogovič: Bistvo kulture je njena trdoživost

Slavnostna govornica na slovesnosti poslanka v DZ mag. Nataša Avšič Bogovič je v nagovoru med drugim navedla, da umetnost oz. kultura namreč edini skozi zgodovino, in to nenehno, opredeljujeta »poseben in samosvoj« obraz Slovencev in nas določata kot ponosen narod. Kultura nam je tudi dala državo in s tem status nacije, ima pa tudi moč, da nas v prihodnje naredi še boljše državljanke in državljane, boljše ljudi, je dejala in nadaljevala, da smo kljub temu Slovenci v preteklosti nemalokrat mačehovsko ravnali s svojo kulturo, pa čeprav nas je ta vedno znova branila pred izginotjem v evropskem ali svetovnem morju velikih narodov. »Oblastniki so jo vsake toliko časa želeli vpreči v svoj ideološki stroj ali pa jo v svoji zameri, ker ni sledila njihovim željam in ambicijam, potisniti na obrobje družbenega prostora. A nikoli doslej jim to ni uspelo za stalno oz. v celoti in jim zagotovo tudi v prihodnje ne bo. Bistvo kulture je namreč prav njena trdoživost, ki jo pod političnimi pritiski naredi še močnejšo, vitalnejšo in ustvarjalnejšo,« je povedala Avšič Bogovič.

Po njenih besedah je pri tako majhnem narodu, kot smo Slovenci, zato kultura bistvenega pomena in nezamenljiva s kakršnim koli približkom po meri ‘nekulturnih’. »Ob tem je treba nujno opozoriti, da kultura ni dobičkonosna dejavnost, ki bi jo lahko prepustili krutosti trga – zlasti ne tako majhnemu trgu, kot je slovenski. Tržne ranljivosti umetnosti se zavedajo tudi večji narodi od nas. Kulturi tudi v času najhujše gospodarske krize ni mogoče očitati, da po nepotrebnem odžira denar, ne na ravni države in ne v lokalnih skupnostih. Še na nekaj velja opozoriti – v zgodovini človeštva so izginili tudi večji narodi, ki so imeli svoj jezik, svojo literaturo, svoje slikarje in skladatelje. Naj nam bo to v opomin in spodbudo, saj smo Slovenci kot majhen narod še posebej ranljivi,« je povedala in dodala: »Slovenska kultura je bila, je in mora živeti tudi v prihodnje. Kot si leta 1990 nismo mogli prav dobro predstavljati, kako bo na našo kulturo vplivala težko pričakovana osamosvojitev Slovenije, tako tri desetletja kasneje nismo mogli v celoti razumeti, kako bo na slovensko kulturo vplivala pandemija, ki je za trenutek celo ustavila umetnost v javnem življenju. A če smo pred tremi desetletji upravičeno delili navdušenje in evforijo, optimizem in stoletne sanje, nam je tri desetletja kasneje zaradi pandemije pretil vrtinec strahu, negotovosti in apatije, ki nam ni dal zadihati s polnimi pljuči. Vendarle pa naša kultura tudi v najbolj kritičnih časih nikoli ni izgubila sape, živi in ostaja.«

Po besedah Avšič Bogovič velja neomajno verjeti v trdoživost, vztrajnost in pogum kulture, kulture miru, saj »kultura povezuje posameznike in skupnosti, bogati siromašne in ohranja narodovo trdoživost«. Ob tem se je vprašala, ali res vsak izmed nas in kot celotna družba naredimo dovolj, da kulturo osmišljamo in negujemo, jo ohranjamo za naslednje generacije. »Prav kulturni praznik je posebej primeren čas za raznolik razmislek in je tudi priložnost, da rečemo: ’Hvala vam, dragi ustvarjalke in ustvarjalci, umetnice in umetniki, da tudi v Brežicah kultura živi in se ohranja, izkazuje željo po razvoju, po še večji prepričljivosti, je ponosna in samozavestna. In to iz generacije v generacijo Brežičank in Brežičanov.’« Brežiška poslanka je še omenila, da v brežiški občini umetnost oz. kultura nikoli nista zastali, »tudi takrat ne, ko so Brežice preletavala agresorska vojaška letala, ko so se naši prijatelji, znanci in sosedje borili za samostojno Slovenijo. Tudi nista zastali, ko je pandemija kruto ustavila javno življenje. Umetnosti in kulture, želje po novih spoznanjih pač ni mogoče ustaviti. Ustvarjalci in ustanove tlakujejo pot naše kulturne prepoznavnosti že stoletja. V iskanju brežiške kulturne identitete je verjetno še veliko novih priložnosti, a dejstvo je, da smo lahko zaradi svoje odprtosti in svetovljanstva, zaradi svojih nazorov, ki po širini presegajo marsikatero velemesto, prav vsi občanke in občani skozi kulturo v sožitju z našim mestom in povezani med seboj.« Po njenem se tudi lokalna skupnost tega v polni meri zaveda. Zato je prepričana, da bodo še naprej vztrajali pri oblikovanju takšnega družbenega okolja, ki bo naklonjeno kulturi in ustvarjalnosti.

Županova pričakovanja glede gradu Pišece

Pozdravni govor je imel brežiški župan Ivan Molan, ki je izpostavil, da so v občini še posebej ponosni na ustvarjalnost društev s področja kulture, ki ustvarjajo utrip po vseh krajih občine. »Na občini se dobro zavedamo vloženega dela in truda v delovanje društev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, identitete, povezovanja ljudi, oživljanja krajev in tudi promocije naše lokalne skupnosti. Zato občina preko javnih razpisov sofinancira programe in delovanje društev. Tako zagotavljamo sredstva za ljubiteljsko kulturo, programe redne dejavnosti društev, vzdrževanje kulturnih spomenikov lokalnega pomena in druge programe na področju kulture,« je dejal Molan in še omenil, da v letošnjem letu načrtujejo obsežno obnovo Doma kulture Brežice, da od države pričakujejo, da bo delno obnovljen grad Pišece razvijala kot kulturno in turistično destinacijo, omogočala javnosti dostop do gradu in vanj umestila vsebine, ki bodo gradu kot kulturnemu spomeniku in kraju dale živost. Ob tej priložnosti je izrekel posebno zahvalo Zvezi kulturnih društev Brežice, ki po njegovem uspešno pomaga, povezuje in usklajuje delo društev.

V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Amir Tokić, ki je poudaril, da si svojega delovanja ne znajo predstavljati brez ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja, »ki je organski del našega vsakdana in se mu z velikim veseljem in vso predanostjo redno posvečamo«.

Povezovalec slovesnosti je bil brežiški rojak Klemen Slakonja, ki se je v veznem besedilu s prebiranjem pesniških del osredotočil na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v zadnjem delu pa se predstavil še glasbeno s svojim Small Bandom. Slovensko himno so na začetku zapeli članice in člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Gimnazije Brežice ob spremljavi godalnega kvarteta v sestavi Lucija Jakhel (violina), Katarina Petrič (violina), Aneja Arh (violina) in Benjamin Ferk (violončelo), pod mentorstvom Dejana Jerončiča in Simone Rožman Strnad.

R. R.

#povezujemoposavje

Snemanje video

Video produkcija Partitura zagotavlja profesionalno video snemanje vaše prireditve, koncerta, poroke, dogodka, promocije, otvoritve, reklame, prispevka, novinarske konference, videospota...

Brezplačno vam pripravijo najugodnejše ponudbe, posebej za vaše povpraševanje.

Obiščite Video produkcija Partitura in si zagotovite kakovosten video in avdio posnetek vašega dogodka s preprostim klicem na 070 60 70 70 ali izpolnite obrazec za brezplačno naročilo ponudbe na https://video.partitura.si.